Papež Frančišek v pogovoru z mladimi Flamci: Kje je tvoj zaklad? Kje počiva tvoje
srce?
VATIKAN (petek, 4. april 2014, RV) – Včeraj zvečer je javna flamska televizija
v Belgiji (VRT) prenašala intervju s papežem Frančiškom, ki so ga preteklega 31. marca
v apostolski palači v Vatikanu naredili mladi Belgijci. Intervju je bil del projekta
tamkajšnje mladinske pastorale. Mladi, med katerimi je bilo tudi dekle, ki ni verno,
a jo papeževe besede navdihujejo, so le-tega najprej vprašali, kako to, da je sprejel
njihovo prošnjo za intervju. Odgovoril jim je, da je zanj zelo dragoceno, če lahko
spregovori nemiru mladih oseb.
Takoj zatem so ga vprašali, če je srečen: »Vsekakor!
Vsekakor sem srečen!« Tako jim je odgovoril papež Frančišek in pojasnil, da gre
za nekakšen notranji mir, mirno srečo, ki je v njegovi starosti drugačna od tiste
v mladosti. Ta sreča ne odide, ko pridejo problemi. Vidi jih, trpi zaradi njih, nekaj
naredi, da bi jih rešila, in gre naprej. To je Božja milost in ne papeževa zasluga,
je še dodal. Nato je povedal, da ima tolikšno ljubezen do ubogih, ker so le-ti srce
evangelija. V nadaljevanju je papeža nagovorilo neverno dekle. Vsi smo bratje, ji
je dejal: »Verniki, neverniki, iz te veroizpovedi ali iz druge, judje, muslimani
… Vsi smo bratje! Človek je v središču zgodovine.« Tako je poudaril papež
in pa dodal, da smo v današnji kulturi odmetavanja na to mesto sicer postavili oblast
in denar.
Sledilo je vprašanje o iskanju Boga: »Ko človek najde samega sebe,
išče Boga. Morda ga ne uspe najti, toda, ko išče resnico, hodi
po poti poštenosti, po poti dobrote in poti lepote. Je na dobri poti in nedvomno bo
našel Boga!« Papež Frančišek je potem zatrdil, da so napake velike učiteljice
življenja. Najprej ponižajo, ker se je človek prej morda počutil kot nadčlovek. Potem
se je zmotil, to ga je ponižalo in vrnilo nazaj na njegovo mesto. »Ne bi rekel,
da sem se iz vseh svojih napak česa naučil. Ne, mislim, da se iz nekaterih nisem ničesar
naučil, ker sem trmoglavec in učiti se je težko. Toda iz mnogih napak
sem se naučil in to mi je storilo veliko dobrega.« Pomembno pa je napake tudi
prepoznati in biti pozorni, da se k njim ne vračamo. Papež Frančišek je povedal, da
je bil sam še kot zelo mlad imenovan za predstojnika in je storil mnogo napak zaradi
avtoritarnosti. Tako se je naučil dialoga in poslušati, kaj mislijo drugi. A tega
se seveda ni naučil enkrat za vselej, pot je dolga.
Mladi so papeža vprašali
tudi, česa se boji. Samega sebe, je ta najprej odgovoril v smehu. Nato pa spomnil,
da Jezus v evangeliju večkrat ponovi: »Ne bojte se.« Te besede tolikokrat ponovi,
ker ve, da je strah nekaj »normalnega«. »Strah nas je življenja, strah nas
je izzivov, strah nas je Boga. Vsi se bojimo, vsi. Ne sme te skrbeti, če te
je strah.« Obstajata pa slab in dober strah. Dober strah je kot previdnost. Pomaga,
da ne pademo. Slab strah pa je tisti, ki ti ne dopusti, da bi nekaj naredil, zato
ga je treba zavrniti.
Na koncu intervjuja je tudi papež Frančišek zastavil
vprašanja mladim, na katera so si morali odgovoriti sami doma: »Kje je tvoj zaklad?
Kje počiva tvoje srce? Na katerem zakladu počiva tvoje srce?«