2014-03-29 13:28:15

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 4. postno nedeljo


Janezov evangelij 9,1-41
Jezus ozdravi sleporojenega
Ko je šel mimo, je zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. Njegovi učenci so ga vprašali in rekli: »Rabi, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« Jezus je odgovoril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak, da se na njem razodenejo Božja dela.

Dokler je dan,
moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal;
pride noč,
ko nihče ne more delati.
Dokler sem na svetu,
sem luč sveta.«

Ko je bil to izgovoril, je pljunil na tla, s slino naredil blato. Pomazal mu je z blatom oči in mu rekel: »Pojdi, umij se v kopeli Siloa!« (kar pomeni Poslani). Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl.

Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil berač, so govorili: »Ali ni ta tisti, ki je posedal in beračil?« Nekateri so govorili: »On je«, medtem ko so drugi govorili: »Ne, ampak podoben mu je.« Sam pa je govoril: »Jaz sem.« Rekli so mu tedaj: »Kako so se ti torej oči odprle?« On pa je odgovoril: »Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je naredil blato, mi z njim pomazal oči in mi rekel: ‚Pojdi v Siloo in se umij!‘ Šel sem torej tja, se umil in spregledal.« Rekli so mu: »Kje je tisti?« Odgovoril je: »Ne vem.«

Tistega, ki je bil prej slep, so odvedli k farizejem. Bila pa je tisti dan sobota, ko je Jezus naredil blato in mu odprl oči. Farizeji so ga torej spet spraševali, kako je spregledal. Rekel jim je: »Blata mi je del na oči, nato sem se umil in vidim.« Nekateri izmed farizejev so tedaj govorili: »Ta človek ni od Boga, ker ne spoštuje sobote.« Drugi pa so govorili: »Kako bi grešen človek mogel delati taka znamenja?« In bil je razdor med njimi. Slepemu so tedaj znova rekli: »Kaj praviš ti o njem, ker ti je odprl oči?« On pa je rekel: »Prerok je.«

Judje pa mu niso verjeli, da je bil slep in da je spregledal, dokler niso poklicali staršev tega, ki je spregledal. Vprašali so jih in rekli: »Je to vaš sin, o katerem pravite, da se je rodil slep? Kako da zdaj vidi?« Starši so odgovorili in rekli: »Veva, da je to najin sin in da se je rodil slep; kako to, da zdaj vidi, pa ne veva; in kdo mu je odprl oči, midva ne veva. Njega vprašajte. Dovolj je star. Sam naj govori o sebi!« To so rekli njegovi starši, ker so se bali Judov; Judje so namreč že sklenili, da bo izobčen iz shodnice, kdor ga bo priznal za Kristusa. Zato so njegovi starši rekli: »Dovolj je star, njega vprašajte.«

Tedaj so farizeji drugič poklicali človeka, ki je bil prej slep, in mu rekli: »Daj slavo Bogu! Mi vemo, da je ta človek grešnik.« On pa je odgovoril: »Če je grešnik, ne vem. Eno pa vem, da sem bil slep in da zdaj vidim.« Tedaj so mu rekli: »Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?« Odgovoril jim je: »Povedal sem vam že, pa niste poslušali. Čemú hočete znova slišati? Ali hočete tudi vi postati njegovi učenci?« In ozmerjali so ga in rekli: »Ti si njegov učenec, mi pa smo Mojzesovi učenci. Mi vemo, da je Mojzesu govoril Bog; o tem pa ne vemo, od kod je.« Oni človek jim je odgovoril in rekel: »To je res čudno, da vi ne veste, od kod je, meni pa je odprl oči! Vemo, da Bog grešnikov ne usliši. Kdor pa je bogaboječ in spolnjuje njegovo voljo, tega usliši. Od vekomaj se ni slišalo, da bi kdo sleporojenemu odprl oči. Če ta ne bil od Boga, ne bi mogel ničesar storiti.« Odgovorili so in mu rekli: »Ves si rojen v grehih, pa nas boš učil?« In vrgli so ga ven.

Jezus je slišal, da so ga vrgli ven. Našel ga je in mu je rekel: »Ali veruješ v Sina človekovega?« In ta je odgovoril in rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod« in se je pred njim poklonil do tal.

In Jezus je rekel:
»Za sodbo
sem prišel na ta svet,
da bi spregledali tisti, ki ne vidijo,
in oslepeli tisti, ki vidijo.

To so slišali nekateri izmed farizejev, ki so bili pri njem, in so mu rekli: »Smo mar tudi mi slepi?« Jezus jim je rekel:
»Če bi bili slepi,
ne bi imeli greha;
ker pa pravite: 'Vidimo,'
vaš greh ostane.«

ali

Janezov evangelij 9,1.6-9.13-17.34-38
Jezus ozdravi sleporojenega
Ko je šel mimo, je zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. Pljunil je na tla, s slino naredil blato. Pomazal mu je z blatom oči in mu rekel: »Pojdi, umij se v kopeli Siloa!« (kar pomeni Poslani). Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl.

Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil berač, so govorili: »Ali ni ta tisti, ki je posedal in beračil?« Nekateri so govorili: »On je«, medtem ko so drugi govorili: »Ne, ampak podoben mu je.« Sam pa je govoril: »Jaz sem.«

Odgovorili so in mu rekli: »Ves si rojen v grehih, pa nas boš učil?« In vrgli so ga ven. Jezus je slišal, da so ga vrgli ven. Našel ga je in mu je rekel: »Ali veruješ v Sina človekovega?« In ta je odgovoril in rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod« in se je pred njim poklonil do tal.

In Jezus je rekel:
»Za sodbo
sem prišel na ta svet,
da bi spregledali tisti, ki ne vidijo,
in oslepeli tisti, ki vidijo.

To so slišali nekateri izmed farizejev, ki so bili pri njem, in so mu rekli: »Smo mar tudi mi slepi?« Jezus jim je rekel:
»Če bi bili slepi,
ne bi imeli greha;
ker pa pravite: 'Vidimo,'
vaš greh ostane.«

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Beda Častitljivi ob uvodu v današnji evangeljski odlomek: »Ko je šel mimo, je zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva«, pravi: »Jezus je sleporojenega pogledal z istim sočutjem, kot ga ima za ves slepi človeški rod«. K temu sv. Avguštin dodaja: »V mističnem smislu ta slepi predstavlja ves človeški rod, saj je tista duhovna slepota greh, ker jih je 'zaslepila njihova hudobija', kakor pravi knjiga Modrosti.«

O odgovoru tistega, ki je spregledal, na Jezusovo vprašanje: »Ali veruješ v Sina človekovega?« In ta je odgovoril in rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?«, kot da bi rekel: 'Pripravljen sem verovati', sv. Janez Krizostom pravi, da je to »odraz nekoga, ki išče in si to želi«. Na podlagi tega je bil notranje razsvetljen.

Misli Benedikta XVI.
Na nedelje v postnem času preko besedil iz Janezovega evangelija v bogoslužju prehodimo resnično pot priprave na krst: prejšnjo nedeljo je Jezus Samarijanki obljubil dar 'žive vode', danes se, potem ko je ozdravil sleporojenega, razodene kot 'luč sveta, naslednjo nedeljo pa se bo, potem ko obudi Lazarja, razodene kot 'vstajenje in življenje'. Voda, luč, življenje, so znamenja krsta, zakramenta, ki potopi verujoče v skrivnost Kristusove smrti in vstajenja, jih osvobodi sužnosti greha ter jim podari večno življenje. Pot postnega časa, ki ga živimo, je posebni čas milosti, med katero lahko okušamo dar Gospodove dobrohotnosti do nas.

Bogoslužje današnje nedelje, imenovane 'Laetare', nas vabi, da se razveselimo, veselimo, kakor nas k temu poziva vstopni spev: »Veseli se, Jeruzalem in vsi vi, ki ga ljubite. Vriskajte od veselja vsi, ki ste bili žalostni. Obilno se nasitite s tolažbo« (prim. Iz 66, 10-11). V čem je pravi razlog tega veselja? To nam pove današnji evangelij, v katerem Jezus ozdravi sleporojenega.

'Nedelja sleporojenega' predstavlja Kristusa kot Luč sveta. Evangelij nagovarja vsakega izmed nas: »Veruješ v Sina človekovega?«. »Verujem, Gospod!« (Jn 9,35.38), veselo vzklikne sleporojeni, ki tako postane glas vsakega vernika. Čudež ozdravljenja je znamenje, da želi Kristus poleg vida odpreti tudi naš notranji pogled, da bi se naša vera vedno bolj poglabljala in bi lahko v Njem prepoznali našega edinega Odrešenika. On razsvetljuje vse temine življenja in vodi človeka do tega, da živi kot 'sin luči'.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.