Papež škofom iz Gvineje: Nesoglasja med kristjani so največja ovira za evangelizacijo
VATIKAN (ponedeljek, 24. marec 2014, RV) – »Nesoglasja med kristjani so
največja ovira za evangelizacijo.« Tako je papež poudaril v govoru, ki ga je danes
med avdienco izročil škofom iz Gvineje, ki so na obisku ad limina apostolorum. Posebej
je sicer spomnil na težke pogoje revščine, v katerih živi prebivalstvo te severozahodne
afriške države. V tem svetu, ki je ranjen zaradi mnogih etničnih, političnih in religioznih
sporov, morajo biti cerkvene skupnosti pristno spravljene. Le če bodo ostali »združeni
v ljubezni«, bodo kristjani lahko pričevali o »resnici evangelija«, je
zatrdil papež Frančišek. Edinost presega spore. Nesoglasja pa pospešujejo širjenje
skupin, ki izkoriščajo revščino in poštenost ljudi, da jim ponudijo lahke, a varljive
rešitve problemov.
Kljub tem pogosto težkim pogojem, v katerih se oznanja
vesela novica v Gvineji, se le tam po papeževih besedah vseeno izvršuje »veliko
delo evangelizacije«. Pri tem škofje niso sami, z njimi je celoten narod. Po škofijah
te afriške države je mogoče opaziti »žive stvarnosti«. To so mnogi verni laiki,
ki delujejo na področju pastorale; zlasti kateheti, ki »v krščanskih skupnostih
opravljajo nenadomestljivo delo evangelizacije in animacije«, tudi preko ustreznih
vzgojnih centrov. Papež Frančišek je ob tem opozoril, da mora biti vse bivanje usklajeno
z evangelijem, katerega se oznanja.
V nadaljevanju je spomnil še na družine,
mlade in pa posvečene osebe. Družine, kot je dejal, je potrebno podpreti. Krščanski
zgled jim mora biti »ponujen brez dvoumnosti«. Še vedno sta namreč razširjena
poligamija in zakon med pripadnikoma neenakih veroizpovedi. Mlade bi bilo treba povabiti
k pričevanju o veri preko večjega zavzemanja v družbi. Povsod in vedno bi morali biti
»obrtniki miru in sprave« ter se boriti proti skrajni revščini v državi. S
tem namenom je kljub težavam nujno »poglobiti odnose« z lokalnimi muslimanskimi
skupnostmi, se naučiti medsebojno sprejemati različne načine življenja, mišljenja
in izražanja.
Kar zadeva redovnike in redovnice, kot je nadalje zatrdil papež
Frančišek, pa so ti v Gvineji z molitvijo in delovanjem vedno poleg ljudi. Zlasti
v razmerah velike revščine nudijo zdravstveno, vzgojno in šolsko pomoč. Število duhovnikov
je sicer majhno, zato je papež škofom priporočil, da bi bili »očetje in prijatelji«
ter bi si prizadevali za vzbujanje »obilnih in trdnih duhovniških poklicev«.
Duhovniki, je še dodal, morajo živeti v skladu s tistim, kar oznanjajo, saj je »v
igri« verodostojnost cerkvenega pričevanja. Poklicanost mora biti živeta »v
veselju«, spoštovati je treba »zahteve cerkvenega celibata«, zavračati
»posvetnost in karierizem«. Duhovništvo namreč ni »sredstvo za družbeni
vzpon«. Tako je papež sklenil in čisto na koncu še izrazil odobravanje nad novim
semeniščem, ki je poimenovano po Benediktu XVI.