2014-03-23 16:15:00

Papež obiskal rimsko župnijo Marije molitve: Prositi Gospoda za milost poslušanja in milost očiščenja oči


VATIKAN (ponedeljek, 17. marec 2014, RV) – Papež Frančišek je včeraj popoldne obiskal župnijo v rimskem naselju Setteville, ki se nahaja približno dvajset kilometrov severovzhodno od prestolnice. Tja je prispel okoli 16. ure, sledila je vrsta srečanj z bolniki in invalidi, otroki in mladimi, družinami in neokatehumeni. Papež je spovedal tudi nekaj vernikov. 20 minut pred 18. uro se je v župnijski cerkvi, posvečeni Mariji molitve, začela sveta maša. Pri homiliji je izpostavil dve Gospodovi milosti, za kateri moramo prositi: milost poslušanja in milost očiščenja oči.

Milost, da poslušamo Jezusa
Milost, da poslušamo Jezusa, je pomembna, saj tako hranimo svojo vero z Božjo besedo. To je namreč kristjanova naloga, h kateri nas je spodbudil tudi včerajšnji evangelij: 'To je moj ljubljeni Sin. Njega poslušajte.' »Prva kristjanova naloga je poslušati Božjo besedo, poslušati Jezusa, kajti On nam govori in nas rešuje s svojo besedo. Krepi in utrjuje nam vero,« je zatrdil papež Frančišek. Skozi dan poslušamo mnogo stvari, pomembno pa je, da si vsak dan vzamemo nekaj časa za poslušanje Jezusa, za poslušanje njegove besede. Poslušati Jezusovo besedo pomeni nahraniti se, pomeni, da je Jezusova beseda najmočnejša hrana za dušo: hrani nam dušo in vero. Papež je zbranim vernikom predlagal, naj si vsak dan vzamejo nekaj minut in preberejo kakšen evangeljski odlomek. Tako bo Jezusova beseda vsak dan vstopila v njihovo srce in jih naredila močnejše v veri. Prav tako je predlagal, naj pri sebi vedno imajo majhen evangelij in ga prebirajo, ko se jim ponudi priložnost, na primer na avtobusu.

Očistiti oči
Druga milost, za katero prosimo Gospoda, pa je milost očiščevanja oči, oči našega duha, da bi jih pripravili za večno življenje. Povabljeni smo poslušati Jezusa, ki nas s svojim spremenjenjem vabi, da ga gledamo. »Gledanje Jezusa očiščuje naše oči in jih pripravlja za večno življenje, za pogled v nebesa,« je dejal papež Frančišek. Morda so naše oči nekoliko bolne, kajti vidimo mnogo stvari, ki ne prihajajo od Jezusa ali pa so mu celo nasprotne, svetne stvari, ki škodujejo luči duše. Tako ta luč počasi ugaša in, ne da bi sploh vedeli, končamo v notranji temi, duhovni temi, temi vere.

Očeta smo torej prosili, da nas nauči poslušati in gledati Jezusa, je ob koncu homilije povzel sveti oče: »Vedno si zapomnite: poslušati Jezusa, da bi postali močnejši v veri; gledati Jezusa, da bi pripravili oči za zrenje njegovega obličja.«

Srečanje z otroki in mladimi: Ne se sramovati in ne se bati
Pred sveto mašo se je papež Frančišek srečal z otroki in mladimi, ki se v župniji pripravljajo na sprejem zakramentov prvega obhajila in birme. Zastavili so mu nekaj vprašanj, papež pa je med odgovarjanjem naredil dva poudarka: prositi Svetega Duha, da se ne bi nikoli sramovali in da nas nikoli ne bi bilo strah.

Biti kristjan brez sramu
»Ne se sramovati vere, ne se sramovati obiskovanja Cerkve. In Sveti Duh je tisti, ki nam daje to milost, da se ne sramujemo biti kristjani,« je spodbudil papež. Hudič namreč pride k nam in nam pravi na uho: 'Ne iti v Cerkev. Rekli bodo, da si čudak, ker hodiš v Cerkev.' Hudič hoče, da nas je sram tega, da smo kristjani. Zato moramo prositi Svetega Duha, da se ne bi sramovali, je papež pojasnjeval mladim in nato skupaj z njimi molil: »Sveti Duh, prosim te za milost, da se ne bi sramoval biti kristjan, kristjanka. Daj mi pogum povedati, da sem kristjan, kristjanka. In da se ne bom nikoli sramoval te milosti, ki sem jo prejel po krstu. Amen.«

Ne bojte se!
S sramom je povezan tudi strah, je nadaljeval papež. Jezus nam je v evangeliju veliko krat povedal: Ne bojte se. Hudič hoče, da v srcu vedno čutimo strah, kot je strah, da bi šli k maši. »A kristjan je pogumen. Vedno gre naprej.« Sami pa težko ohranjamo pogum. Sveti Duh je tisti, ki nam pomaga, da se ne bojimo. Jezus je apostolom vedno govoril, naj se ne bojijo. »Če smo z Jezusom, nas On vedno brani. On nas vedno brani.« Papež je z otroki ponovno izrekel molitev za milost poguma: »Ljubi Jezus, prosim te, pošlji Svetega Duha, da me naredi pogumnega, pogumno. V tvojem imenu, da me ne bo strah. Amen.« Ob koncu je otrokom še svetoval, da se naj vedno, ko čutijo sram ali strah, zatečejo k mami, torej k Materi Mariji. Nato so vsi skupaj molili še Zdravamarijo.

Srečanje z neokatehumeni
Posebno srečanje je bilo namenjeno tudi članom Neokatehumenske poti. Papež Frančišek jim je spregovoril o pomembni lastnosti kristjana: da je na poti in da hodi po pravi poti. Da je neka oseba na poti, pomeni, da ni zaprta vase, da ni nepremična, ampak hodi proti določenemu cilju. Tako je bilo tudi z Abramom, ki mu je Gospod rekel, naj odide, naj gre. Začel je hoditi, ne da bi vedel kam, a zaupal je Gospodu. Oseba, ki ne hodi, gleda sebe, je avtoreferenčna, egoistična oseba, je pojasnjeval sveti oče. »Ko je Bog poklical Abrama, je začel pripravljati pot Jezusu. Bog nas je hotel rešiti na poti kot ljudstvo, ki hodi. V tem postnem času smo ljudstvo, ki hodi proti veliki noči,« je zatrdil papež in nato opozoril na dve nevarnosti in eno past, ki med hojo prežijo na nas.

Nevarnosti: ustaviti se in zgrešiti pot
Prva nevarnost je, da se ustavimo. Najdemo lepo bivališče in ostanemo v njem vse življenje. Zgodi se podobno kot vodi v majhnih jezerih; ker voda ni tekoča, se pokvari. Tako se pokvari tudi oseba, kajti ne uresničuje svoje poklicanosti k hoji. Druga nevarnost pa je to, da se napotimo po napačni poti, da zgrešimo cestno. To pa je greh, je dodal papež. »Ko grešimo, zgrešimo pot. Moramo spoznati, da smo grešili, da smo zgrešili pot, in nato prositi odpuščanja in Gospod bo prišel po nas kot po izgubljeno ovco, nas odnesel nazaj in nas postavil med ostale, da bomo lahko nadaljevali pot.« Nevarnosti sta torej dve: ustaviti se in zgrešiti pot. Past pa je naslednja: da se ne hodi, ampak se sprehaja. To so osebe, ki ne hodijo, ampak krožijo, grejo sem in tja, blodijo, nimajo smeri.

Audio: RealAudioMP3









All the contents on this site are copyrighted ©.