Druga postna pridiga: Sv. Avguštin in nauk o Cerkvi

VATIKAN (petek, 21. marec 2014, RV) – Papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa je danes dopoldne imel drugo postno pridigo za papeža Frančiška in člane rimske kurije. Kot običajno, pridige tudi tokrat potekajo vsak petek do velikega tedna v kapeli Odrešenikove Matere v vatikanski apostolski palači. P. Cantalamessa jih je namenil cerkvenim očetom latinske Cerkve. Danes je govoril o sv. Avguštinu, ki je pustil svoj odtis na skoraj vseh področjih teologije, predvsem pa glede nauka o milosti in nauka o Cerkvi.

Cerkev, občestvo zakramentov in skupnost svetnikov
Avguštin svoj pogled na Cerkev izdela na podlagi osnovnih razlik med sedanjo ali zemeljsko Cerkvijo ter prihodnjo ali nebeško Cerkvijo. Samo slednja bo Cerkev vseh svetnikov in samo svetnikov. Cerkev v sedanjem času bo vedno ostala polje, kjer bodo pomešani seme in plevel, mreža, ki zbira tako dobre in slabe ribe, torej svetnike in grešnike, je dejal p. Cantalamessa. Znotraj zemeljske Cerkve Avguštin naredi še eno razliko: med občestvom zakramentov in skupnostjo svetnikov. Prvo na viden način povezuje vse tiste, ki so deležni zunanjih znamenj: zakramenti, sveti spisi, avtoriteta. Druga pa povezuje vse in samo tiste, ki imajo poleg vidnih znamenj skupno tudi skrito stvarnost znamenj, to je Svetega Duha, milost, ljubezen. Ker bo na zemlji vedno nemogoče vedeti, kdo ima Svetega Duha in milost, Avguštin poistoveti pravo in dokončno občestvo svetnikov z nebeško Cerkvijo. Novost Avguština je v tem, da je edinost Cerkve v nečem notranjem, to je Sveti Duh. Sveti Duh v Cerkvi opravlja isto funkcijo kot jo opravlja v duši našega naravnega telesa in je torej poživljajoče in povezujoče načelo, je pojasnil p. Cantalamessa. Polna pripadnost Cerkvi torej zahteva dve stvari: vidno občestvo zakramentalnih znamenj in nevidno občestvo milosti.

Cerkev kot Kristusovo telo
Avguštin vztraja na notranjih in duhovnih vidikih Cerkve, po katerih je ta predstavljena kot Kristusovo telo, ki ga poživlja Sveti Duh, vse do te točke, da postane podoben evharističnemu telesu, je nadaljeval papeški pridigar. Zveza med obema Kristusovima telesoma temelji na posebnem simboličnem ujemanju med postati eno in oblikovati se v drugem. Evharistični kruh dobimo iz zmesi več semen in vino iz številnih grozdnih jagod. Enako je Cerkev sestavljena iz več oseb in povezana z ljubeznijo, ki je Sveti Duh. Kot je žito najprej raztreseno po gričih, nato požeto, zmleto in umešano z vodo ter spečeno na ognju, tako so verniki, razkropljeni po svetu, združeni z Božjo besedo, zmleti s pokorami, potopljeni v vodo krsta in postavljeni v ogenj Duha. Evharistija je tista, ki uresničuje in ustvarja Cerkev kot združenost več oseb v eno: evharistija dela Cerkev.

Aktualnost Avguštinovega nauka o Cerkvi
P. Cantalamessa je v nadaljevanju spregovoril o aktualnosti Avguštinovega nauka o Cerkvi. V ospredje je postavil predvsem pomen njegove ekleziologije za ekumenski dialog ter spomnil na približevanje 500-letnice reformacije. Po Cantalamessovem prepričanju je pomembno, da ob tem dogodku ne ostanemo ujetniki preteklosti, ampak da naredimo kvalitativni preskok. Današnje razmere, v katerih se nahajajo svet, Cerkev in teologija, so od preteklosti drugačne. Začeti je treba pri Jezusu ter v ponižnosti pomagati našim sodobnikom, da odkrijejo osebo Kristusa. Približati se moramo času apostolov. Ti so pred sabo imeli predkrščanski svet, mi imamo pred sabo svet, ki je večinoma postkrščanski. To ne pomeni zavračanja teološke in duhovne obogatitve, ki ga je prinesla reformacija, ali vrnitev v čas pred njo. Kot je dejal p. Cantalamessa, pomeni omogočiti vsemu krščanstvu, da uporabi svoje dosežke. Pri tem je lahko v pomoč Avguštinova teologija. Danes je treba hoditi od občestva zakramentov proti občestvu milosti Svetega Duha in ljubezni. Hoditi moramo od duhovnega občestva ljubezni proti polnemu občestvu zakramentov, med katerimi je na prvem mestu evharistija, je še dejal papeški pridigar.

Audio: