Na ramenih velikanov: postne pridige p. Cantalamesse namenjene cerkvenim očetom latinske
Cerkve
VATIKAN (četrtek, 13. marec 2014, RV) – Jutri zjutraj se bodo za papeža Frančiška
in rimsko kurijo začele postne pridige. Kot običajno bodo pet zaporednih petkov potekale
v kapeli Odrešenikove Matere v vatikanski apostolski palači. Papeški pridigar p. Raniero
Cantalamessa je za tokratno temo izbral cerkvene učitelje: »Na ramenih velikanov.
Velike resnice naše vere, motrene s cerkvenimi očeti latinske Cerkve.« V središču
premišljevanja bodo sv. Avguštin, sv. Ambrož, sv. Leon Veliki in sv. Gregor Veliki.
Jutrišnja prva pridiga bo sicer potekala v odsotnosti svetega očeta, ker se še ne
bo vrnil z duhovnih vaj v Aricci. Prva meditacija bo zato govorila o pomenu postnega
časa: kako iti z Jezusom v puščavo, kaj pomeni post za človeka današnjega časa, kako
se soočiti z duhom zla.
P. Cantalamessa je že pred dvema letoma pridigal o
cerkvenih očetih grške Cerkve. Želel se je približati verskim resnicam »z navdihom,
poglobljenostjo in bogastvom cerkvenih očetov«, kot je zatrdil za Radio Vatikan.
»Naslov je 'Na ramenih velikanov', kajti v srednjem veku so te očete smatrali
za 'velikane', na njihovih ramenih pa smo mi, ki tako lahko vidimo daleč, še dlje
od njih samih, ravno zato, ker stojimo na njihovih ramenih,« je dejal papeški
pridigar.
Pojasnil je, da bo Avguštin izhodišče za premišljevanje o Cerkvi,
predvsem o prispevku, ki ga Avguštin lahko da današnjemu ekumenskemu dialogu. Avguštin
namreč lahko da osnovo, ki bo pospešila proces edinosti med kristjani. Z Ambrožem
bo povezana tematika evharistije in Kristusa kot osebe. To bo tudi priložnost za
zavrnitev mnogih pseudo-rekonstrukcij Kristusovega lika, ki so v zadnjih letih navduševali
na televizijskih ekranih, filmih ali romanih. V ospredje bo postavljena podoba Kristusa
v njegovem bistvenem, trdnem in dogmatičnem jedru. Gregor Veliki bo poslušalcem postnih
pridig povedal, da je Sveto pismo ljubezensko pismo, ki ga je Stvarnik napisal svojim
ustvarjenim bitjem. Pomagal bo brati Sveto pismo s srcem zaljubljencev in ne le s
kritičnimi očmi, je povedal p. Cantalamessa. Grški cerkveni očetje govorijo bolj o
osebi Kristusu in Sveti Trojici, o dogmatičnih temeljih, o Bogu kot treh osebah ene
narave in Kristusu kot eni osebi dvoje narave. Latinski cerkveni očetje pa so razvijali
teme kot so odnos med pravom in milostjo, upravičenje, Cerkev in zakramenti.
Naslov
'Na ramenih velikanov' ne pomeni samo gledati naprej, v doktrino. Pomeni tudi
imeti preroški pogled, obrnjen v prihodnost in proti veliki noči, ki nam odpira lastno
prihodnost. »Gledati naprej z upanjem, ne samo v večno življenje, ampak
prav tako z zemeljskim upanjem: da bodo minile različne krize po
svetu, kajti Bog je zvest in On je tisti, ki vlada svetu,« je še povedal papeški
pridigar.