Papež Frančišek med jutranjo mašo: Ne brez križa, ne brez Jezusa
VATIKAN (četrtek, 6. marec 2014, RV) – Ponižnost, blagost, velikodušnost. To
so tri značilnosti krščanskega stila, poti, ki gre vedno preko križa, tako kot Jezusova,
in obenem poti, ki vodi k veselju. To je povzetek tistega, kar je papež Frančišek
povedal med homilijo pri maši v Domu sv. Marte danes zjutraj.
Evangeljski odlomek,
ki je predviden za bogoslužje četrtka po pepelnici, pripoveduje, kako Jezus učencem
reče: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj
križ ter hodi za menoj.« Papež Frančišek je poudaril, da je to torej »krščanski
stil«, saj je isto pot prvi prehodil Jezus. »Ne moremo si zamisliti krščanskega
življenja izven te poti. Vedno je ta pot, ki jo je On prehodil prvi: pot ponižnosti
in tudi pot ponižanja, ponižanja samega sebe, in potem vstajenja. Toda, to
je pot, krščanski stil. Brez križa ni krščanski. In če je križ križ brez Jezusa, ni
krščanski. Krščanski stil vzame križ z Jezusom in gre naprej. Ne brez križa,
ne brez Jezusa.«
Jezus je dal zgled, je nato nadaljeval papež. Četudi je
bil enak Bogu, se je ponižal in je postal služabnik vseh nas. »Ta stil nas bo zveličal,
dal nam bo veselje in nas naredil rodovitne, kajti ta pot odpovedovanja sebi
pomeni dati življenje, je v nasprotju s potjo sebičnosti, navezanosti na
vse dobrine, ki so samo zame. Ta pot je odprta za druge, kajti tista pot, ki
jo je prehodil Jezus, pot ponižanja, tista pot je bila, da bi dala življenje. Krščanski
stil je prav ta stil ponižnosti, blagosti, krotkosti.«
»Kdor hoče svoje
življenje rešiti, ga bo izgubil,« tako je še dejal Jezus učencem. Kajti
če pšenično seme ne umre, ne more obroditi sadov. Vse to pa spremlja veselje, ki nam
ga daje On. Hoditi za Jezusom je veselje. Vendar pa je nujno hoditi za Jezusom z Jezusovim
in ne s posvetnim stilom. Hoditi s krščanskim stilom, je še nadalje pojasnjeval papež
Frančišek, pomeni hoditi po Gospodovi poti. Vsakdo, kakor lahko. Da bi dali življenje
za druge, ne da bi dali življenje zase. To je »duh velikodušnosti«.
Naša
sebičnost nas navaja, da se želimo pred drugimi pokazati pomembne. Papež pa je spomnil
na lep nasvet, da bi si morali želeti biti nepoznani in biti presojeni kot nič. To
je namreč krščanska ponižnost, tisto, kar je kot prvi storil Jezus. In naše veselje
ter naša rodovitnost sta »iti z Jezusom«. Ostala veselja niso rodovitna. Ljudje
si lahko mislijo, da si pridobijo ves svet, a na koncu izgubijo in si uničijo življenje.
»Na začetku postnega časa prosimo Gospoda, da bi nas naučil nekaj tega krščanskega
stila služenja, veselja, odpovedovanja sebi in rodovitnosti z Njim, kakršno želi On.«