VATIKAN (sobota, 1. marec 2014, RV) – Da bi vse kulture spoštovale pravice
in dostojanstvo žena. Tako se glasi splošni molitveni namen za mesec marec. Papež
Frančišek je junija lansko leto dejal: »Ni nam treba iti k psihologu, da spoznamo,
kako zaničljivoravnanje s sočlovekom kaže na to, da sami nismo sposobni
odrastiin da ponižujemo druge zato, da bi se mi počutili bolj pomembne.«
(13.6.2013) Družbe, ki ženskam, torej polovici svojega prebivalstva, odrekajo osnovne
človeške pravice, se uničujejo od znotraj, kajti pri tem ne trpijo samo žene in dekleta.
Taki odnosi škodujejo vsem. Predsodki proti ženskam imajo svoje korenine daleč nazaj
v zgodovini in v določenih verskih praksah, vendar so še danes živi v marsikaterem
delu sveta. Prepričanje, da so ženske manjvredne in da se morajo podrejati moškim,
ni omejeno samo na nerazviti svet. Tudi na zahodu se pod zunanjim videzom enakopravnosti
včasih zdi kar samoumevno, da vodilna mesta in odločilne besede pripadajo moškim.
Kristjani se moramo zavedati, da imamo v Svetem pismu vrsto lepo opisanih primerov
žensk, ki so bile spoštovane tudi kot voditeljice. Jezusov nauk je zelo jasen v tem,
da smo vsi Božji otroci, pred Bogom enako vredni in enako ljubljeni. Zato se pridružimo
ta mesec papežu v prošnji, da bi po vsem svetu spoštovali pravice in dostojanstvo
žensk in sicer tako v osebni drži kakor tudi s spreminjanjem družbenih struktur, ki
naj ženskam omogočajo, da polnovredno zaživijo svoje posebno poslanstvo.
Marca
smo povabljeni tudi k molitvi, da bi večje število mladih sprejelo Gospodovo
vabilo in posvetilo svoje življenje oznanjevanju evangelija. Tako se glasi papežev
molitveni namen za evangelizacijo. Vsi smo poklicani k svetosti. Večina ljudi na ta
klic odgovarja tako, da velikodušno sprejema veselje, skrbi in odgovornosti zakonskega
in družinskega življenja. Samski sledijo klicu k popolnosti skozi poklicno delo, prijateljstvo
in služenje. Nekatere pa Gospod vabi, naj svoje življenje popolnoma posvetijo njemu
v duhovniški ali redovniški službi. Posvečeno življenje je vedno odgovor na Božji
klic in pomeni svobodno odločitev, da bomo z nedeljenim srcem služili Gospodu. V samem
jedru posvečenega življenja so molitev, življenje v skupnosti in služenje, večinoma
za potrebe najbolj ubogih. Ne glede na zunanje oblike in organiziranost, ki se lahko
spreminjajo glede na čas in kraj, pa po svoji osnovni funkciji posvečeno življenje
predstavlja srce Cerkve. Posamezniki in skupnosti, ki molijo, se odpirajo Duhu in
so vedno pripravljeni z vsemi svojimi posebnimi darovi odgovoriti na potrebe v svetu,
se dajejo na razpolago Cerkvi in na ta način oznanjajo evangelij. Molímo s papežem,
da bi mladi ljudje prisluhnili klicu, ki jih vabi v duhovniški ali redovniški poklic
in da bi bili na svoji poti deležni podpore.
Posebni slovenski molitveni namen
pa nas marca vabi, da bi se zavedali, da je postni čas brez premagovanjaskušnjav na področju telesnosti in posvetnosti le beseda brez vsebine.
Vsako leto se kristjani med postnim časom odločamo za to ali drugo obliko posta. Post
je način, preko katerega se zavemo, da smo povsem odvisni od Boga in ne od trenutnega
počutja. Spomni nas, da smo sami sebi najbližji in da je obvladovanje samih sebe eno
od naših poslanstev, ne samo v postu, temveč v življenju na sploh. Če bi sledili samo
svoji volji in svojim notranjim impulzom bi bili skrajno sebična bitja. Ker pa imamo
pred seboj še druge, je obvladovanje sebe ena od pomembnih lastnosti vsakega človeka,
ne samo kristjana. Naj nam bo letos post v izziv, da se spoznamo in bolj odkrijemo
svojo odvisnost od Boga in njegove milosti.