Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 8. nedeljo med letom

Matejev evangelij 6,24-34
Bog in mamon
»Nihče ne more služiti dvema gospodoma; ali bo prvega sovražil in drugega ljubil ali pa se bo prvega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.
Zato vam pravim: Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več ko jed in telo več ko obleka?
Poglejte ptice pod nebom! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one?«

Ne bodite v skrbeh
»Kdo izmed vas pa more s svojo zaskrbljenostjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec? In za obleko, kaj ste v skrbeh? Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo,
a povem vam: Še Salomon v vsem svojem sijaju ni bil oblečen kakor katera izmed njih.
Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes je in jo jutri vržejo v peč, mar ne bo veliko bolj vas, maloverni? Ne bodite torej v skrbeh in ne govorite: ‚Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‘ Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče vé, da vse to potrebujete.
Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo vam bo navrženo. Ne bodite torej v skrbeh za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel svoje skrbi. Dovolj je dnevu njegova lastna težava«.

Razlaga cerkvenih očetov
Sveti Janez Krizostom pravi o ljubezni do mamona takole: »Resnična kazen, ki jo utrpimo, ko ljubimo mamona, je izguba tistega, kar je pomembnejše od bogastva. Prizadane nas namreč v središču naše vitalnosti. Če namreč zapademo skrbem, ki jih nalaga denar, nas le-te ločijo od Boga, ki nas je ustvaril, ki skrbi za nas in nas ljubi. Ta zasužnjenost pa nas, kar je še huje, oddalji od nebeških dobrin, torej od služenja in češčenja Boga.« Sv. Avguštin zato pravi: »Očisti namen srca vsake dvojnosti.« Sveti Janez Krizostom nadalje razlaga: »Čeprav smo še tako skrbni, zaskrbljeni ali se trudimo, ne bomo dosegli kaj posebnega, če ne poseže v to pomoč Božje previdnosti. Zanos Jezusovega vprašanja hoče pokazati na veliko dostojanstvo človeške narave in na veliko skrb, ki si jo zaradi tega ljudje zaslužijo.« Tudi sv. Avguštin nadaljuje svojo misel: »Gospod je z besedami 'Iščite najprej' jasno pokazal na razliko med ciljem in sredstvom. Naše poslednje dobro mora biti vedno Božje kraljestvo in njegova pravičnost. Ko bo namreč začela pritiskati lakota ali potreba po obleki, nam bo naš Oče to preskrbel, saj On ve, da vse to potrebujemo.«

Misli Benedikta XVI.
V današnjem bogoslužju odmevajo najbolj ganljive besede Svetega pisma. Sveti Duh nam jih je podaril preko peresa tako imenovanega 'drugega Izaije', ki se je, da bi potolažil od nesreč potrt Jeruzalem, takole izrazil: »Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim« (Iz 49,15). Podobno temu povabilu k zaupanju v brezhibno Božjo ljubezen, je prepričljiv odlomek iz Matejevega evangelija, kjer Jezus spodbuja svoje učence, naj zaupajo v previdnost nebeškega Očeta, ki hrani ptice neba, oblači lilije na polju ter ve kaj potrebujemo (prim. Mt 6,24-34), tako pravi Učitelj: »Ne skrbite torej in ne govorite: 'Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?' Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete« (Mt 6, 31-32). Dragi prijatelji, v luči Božje Besede današnje nedelje, vas povabim, da se obrnimo k Devici Mariji Materi Božje Previdnosti. Zaupajmo ji naše življenje, pot Cerkve ter dogodke zgodovine. Še posebej jo prosimo za priprošnjo, da bi se naučili živeti bolj preprosto in skromno, v vsakodnevnem delu in spoštovanju stvarstva, ki nam ga je Bog zaupal v varstvo.

Audio: