Dr. Anton Štrukelj: Mednarodno katoliško revijo Communio so leta 1972 ustanovili Joseph Ratzinger, Hans Urs von Balthasar in Henri de Lubac

LJUBLJANA (petek, 28. februar 2014, RV) – Pravkar je izšla nova številka mednarodne katoliške revije Communio. Na naslovnici je fotografija keliha, ki ga je za škofa Antona Vovka napravil arhitekt Jože Plečnik. Pod kelihom je z napisom Svetost Cerkve nakazana osnovna tema te številke. Na hrbtni strani pa je fotografija knjige papeža Frančiška Veselje evangelija. Poklicali smo glavnega in odgovornega urednika dr. Antona Štruklja, ki je tudi prevajalec apostoske spodbude papeža Frančiška Veselje evangelija in ga prosili, da za Radio Vatikan predstavi revijo ter vsebino tokratne številke.

Dr. Anton Štrukelj, prosil bi Vas, da našim poslušalcem najprej predstavite za kakšno revijo gre, saj je poudarjeno, da je mednarodna, katoliška in nosi pomenljiv naslov Communio.
Mednarodno katoliško revijo Communio so leta 1972 ustanovili Joseph Ratzinger, Hans Urs von Balthasar in Henri de Lubac. Bog je obilno blagoslovil to prizadevanje v službi cerkvenemu občestvu prek številnih jezikov in kultur, saj danes revija izhaja v 15 jezikih in 17 deželah po svetu. V Sloveniji jo imamo že 24 let in smo prek nje seznanjeni in povezani z dogajanjem v Cerkvi in svetu. Prvih deset let je slovenska izdaja revije Communio izhajala v povezavi z jezuitsko revijo Kristjanova obzorja.

Kardinal Joseph Ratzinger je leta 1992 takole opisal program in cilj revije: »Communio mora v Božji besedi najti odgovor na človekova vprašanja. To pomeni, da se ne sme zapirati v krog specialistov, ampak se mora obrniti k ljudem, ki iščejo in se resno sprašujejo o življenju, da bi se v pogovoru z njimi vedno na novo učili zaznavati luč besede. Reči smemo, da je naša revija misijonarska v polnem pomenu besede. Občestva z Bogom ne moremo živeti brez stvarne pozornosti do skupnosti ljudi. Zato etična in družbena razsežnost teološko spada k samemu bistvu občestva ali communio. Revija, ki si je zadala takšen program, se mora soočati tudi z velikimi etičnimi in družbenimi vprašanji časa. Ne sme delati politike, ampak mora osvetljevati vprašanja ekonomije in politike v luči Božje besede, biti mora kritična in vzgojna hkrati. Še vedno mi gori na srcu beseda, ki jo je ob ustanovitvi revije izrekel H. U. von Balthasar: 'Ne gre za priznanje in pohvalo, ampak za pogum, da se izpostavimo'. Ali smo imeli dovolj tega poguma? Ali smo v lačnem svetu res prinašali besedo vere na razumljiv način, ki gre do srca? Ali pa smo se raje zapirali v svoj krog?«

Nam lahko razložite pojem Communio.
Pojem communio posrečeno povzema vesoljno poslanstvo Cerkve, ki je navsezadnje v tem, da vsem ljudem z besedo in zakramenti posreduje deležnost pri troedinem božjem življenju. Prav na to skrivnost in poslanstvo Cerkve v luči in moči svete ter nerazdeljive Trojice je pokazal drugi vatikanski koncil, ki je bil na poseben način koncil Svetega Duha. Balthasarjeva molitev za Communio to skrivnost in poslanstvo Cerkve izreče v naslednjih besedah:

Gospod, naš Bog,
tvoje troedino življenje je večno občestvo v tebi.
Deležnost pri tem življenju, ki nam ga podarjaš po
Kristusovem žrtvovanem telesu, je tudi občestvo.
Tvoja Cerkev živi in deluje
samo v moči tega občestva.
Zahvaljujemo se ti, Gospod, da si tako obilno
blagoslovil naše skupno prizadevanje
v službi tvojega občestva.
Zahvaljujemo se ti, da nam tvoj Sveti Duh
pomaga varovati cerkveno edinost med nami
in jo razširjati prek številnih dežel in kultur.
Vemo, da brez tvojega Duha naše delo
ne bi moglo preživeti.
Ne dopusti, da bi človeška nečimrnost
popačila naše pričevanje.
Daj nam ponižnost duhovnega človeka,
o katerem tvoj apostol pravi, da more vse prav presojati,
ker ga vodi Kristusov Duh in ne njegov lastni duh.
Podeli nam milost, da že tu na zemlji vsaj malo uresničimo
večno občestvo svetih z Marijo v svojem središču.
Za vse to prosimo tvojega troedinega blagoslova. Amen.

Kako nastaja vsebina posamezne številke?
Vse zvezke predhodno načrtujemo na svojih srečanjih. Prav letos bo od 28. aprila do 3. maja mednarodno zasedanje vseh uredniških odborov v Sloveniji, v Repnjah. Tudi ta številka o Cerkvi je izšla po vsem svetu in seveda v Sloveniji. Prvi članki so vedno vzeti iz skupnega vnaprej dogovorjenega programa, naslednji so napisani izpod domačih peres. Končno je vedno še nekaj aktualnih člankov.

Za konec bi Vas prosil, da našim poslušalcem predstavite vsebino tokratne številke z naslovom Svetost Cerkve.
Izpovedujemo eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Odločili smo se, da v štirih letih vsaka prva številka obravnava eno od teh štirih lastnosti Cerkve. Letos je na vrsti svetost Cerkve. Deset člankov v tem zvezku z različnih vidikov osvetljuje pestro lepoto Cerkve, ki najlepše žari v Mariji in svetnikih.

Kdor presoja katoliško Cerkev samo po tem, kar sredstva javnega obveščanja poročajo o njej, jo bo težko imel za »sveto«. Pisanje in poročanje o cerkvenih »grehih«, nenehno pogrevanje starih zgodb je del železnega repertoarja. A tudi kdor od znotraj bližje pozna cerkveno ljudstvo in odgovorne v njej, vedno lahko najde kaj spotakljivega. Dolga cerkvena zgodovina z vsemi človeškimi slabostmi, prepiri, ločitvami in nedoslednostmi ne daje vtisa o popolni družbi in sveti zgodovini. In vendar v apostolski veri izpovedujemo »eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev« in dodatno še »občestvo svetih«.

Že sveti Tomaž Akvinski govori o sveti Cerkvi, ki vključuje grešnike. »Cerkev je veličastna, nima madeža in gube. Reči je treba, da je to poslednji cilj, h kateremu nas vodi Kristusovo trpljenje. To bo resničnost šele v večni domovini, ne pa na poti tja; tukaj na poti pa bi sami sebe varali, če bi rekli, da nimamo greha, kakor trdi 1 Jn 1,8« (S. Theol, 3, q 8, a 3 ad 2).

Drugi vatikanski koncil govori o »sveti« Cerkvi, ki je vedno potrebna prenove. »O Cerkvi… verujemo, da je neuničljivo sveta. Kristus, Božji Sin, ki ga z Očetom in Svetim Duhom slavimo kot 'edino svetega', je namreč Cerkev vzljubil kot svojo nevesto in sam sebe dal zanjo, da bi jo posvetil (prim. Ef 5,25-26); združil jo s seboj kot svoje telo ter jo napolnil s podaritvijo Svetega Duha v Božjo slavo. Zato so v Cerkvi vsi … poklicani k svetosti po apostolovi besedi: 'To je namreč Božja volja, vaše posvečenje' (1 Tes 4,3)« (C, 39). Cerkev je torej »sveto Božje ljudstvo« (C 12) in njeni člani se imenujejo »sveti« (Raz 9,13; 1 Kor 6,1, 16,1). Na zemlji je Cerkev »odlikovana z resnično, čeprav nepopolno svetostjo« (C 48).

Audio: