27. generalni kapitelj salezijancev: Priče evangeljske radikalnosti

TORINO (ponedeljek, 24. februar 2014, RV) – Preteklo soboto se je v Torinu začel 27. generalni kapitelj salezijancev. Poteka na temo: Priče evangeljske radikalnosti. Srečanja se udeležuje 220 delegatov in povabljencev 58 različnih narodnosti, ki zastopajo veliko salezijansko družino, sestavljeno iz preko 440 tisoč redovnikov, posvečenih oseb in laikov, prisotnih v 130 državah po svetu. Del programa bo potekal tudi v Rimu, tekom kapitlja pa bodo izvoljeni novi vrhovni predstojnik in svetovalci.

Izraz »evangeljska radikalnost«, ki je v geslu tokratnega kapitlja salezijancev, ni najbolj običajen v jeziku posvečenega življenja. Tako je v pogovoru za Radio Vatikan zatrdil dosedanji vrhovni predstojnik Pascual Chávez Villanueva. In to četudi je izraz uporabil zaslužni papež Benedikt XVI., ko je nagovoril redovnice in redovnike v El Escorialu med obiskom v Španiji. »A v temelju za nas pomeni z radikalnostjo živeti evangeljske vrednote: danes v taki družbi, v kateri živimo, je tisto, kar navzočnost in pričevanje zares dela vidno, verodostojno in tudi rodovitno, prav ta doslednost življenja, konkreten opomin na velike evangeljske vrednote.« Kristjan se mora torej ponovno začeti odlikovati po vrednotah, katere izpoveduje.

Evangeljska radikalnost zaobjema celoto posvečenega življenja, in sicer kot poklicanost, ki se v luči vere interpretira kot Božji dar. Ima dve strani. Prva je poslanstvo, druga pa je po Chávezovih besedah skupnostno življenje. Slednje mora izstopati po bratstvu, po sposobnosti »preoblikovati skupno življenje v občestveno življenje«.

27. generalni kapitelj salezijancev poteka ob dvestoletnici rojstva sv. Janeza Boska, njihovega ustanovitelja. Ta je svoje življenje podaril za mlade in delo z njimi je še sedaj glavna karizma salezijanskega reda. Poseben pomen pri tem ima revščina. Ko o revščini, izključenosti ali odrinjenosti govorimo v današnjem času, se nanašamo po eni strani na družbeni kontekst oz. na ekonomsko revščino. Po drugi strani pa obstaja tudi drugačna oblika revščine, pogosto še težja, ki je najdemo v okoljih, kjer je večja blaginja in kjer je obenem velika osamljenost, občutek zapuščenosti, kjer ni nekoga, ki bi pomagal spremljati proces življenja, zlasti ne v času mladosti in odraščanja. To je revščina čustvene, kulturne in religiozne narave. V vseh teh kontekstih, kjer se nahajajo današnji mladi, delujejo salezijanci.

Njihov dosedanji vrhovni predstojnik je na koncu pogovora še poudaril, da je bilo njegovo poslanstvo, ki ga je opravljal dva mandata, zaznamovano predvsem s prizadevanjem, da bi zvesto ohranil karizmo don Boska. In sicer na način, da bi le-ta odgovorila na potrebe današnje situacije v Cerkvi in svetu.

Audio: