Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 7. nedeljo med letom

Matejev evangelij 5,38-48
Nova pravičnost je večja od stare
Slišali ste, da je bilo rečeno: ‚Oko za oko in zob za zob‘.
Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak, če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še drugo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo prisili eno miljo daleč, pojdi z njim dve.
Če te kdo prosi, mu daj in če si hoče kaj sposoditi od tebe, se ne obračaj od njega.

Slišali ste, da je bilo rečeno: ‚Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika!‘
Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo,
da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim.
Če namreč ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.

Razlaga cerkvenih očetov
»Če mi po naročilu Postave, začnemo na zlo odgovarjati z zlom, tedaj tudi mi postanemo zlo. S tem se zruši sam temelj Postave«, pravi Neznani pisec. Sv. Janez Krizostom pa nadaljuje misel: »Rajši se uprimo zlu z izbiro, da po krivici trpimo.« Sv. Hilarij iz Poitiersa to razloži: »Gospod namreč hoče, da je upanje naše vere, ki je usmerjeno proti večnosti, preizkušano v dejanjih samih na način, da sama potrpežljivost v pozabljanju na žalitve pričuje o prihodnji sodbi«. Origen zatrdi, da: »Dejanje, nastaviti še drugo lice, pohujša vse tiste, ki ne razumejo miselnosti vere«. Kromacij Oglejski to razloži: »Če nas kdo obrekuje ali nas izziva, ali pa, da bi preizkusil našo vero skuša sprožiti spor z namenom, da bi nam iztrgal to, kar nam pripada, ne samo, da moramo biti pripravljeni dati, kar krivično zahteva od nas, kakor hoče Gospod, ampak celo, da mu sami ponudimo tisto, za kar ne prosi.« Sv. Hilarij iz Poitiersa pravi: »Gospod nas po eni strani kliče k Božji dediščini, po drugi pa tudi k posnemanju tistega, ki daje tako dobrim kot slabim sonce in dež, istim pa v enaki meri s svojim prihodom Duha po krstu in po zakramentih«. Sveti Ciprian je zapisal, naj »bo obnašanje Božjih otrok primerno Božjemu očetovstvu, da bo Bog slavljen in hvaljen z lepim človekovim obnašanjem« (De zelo et livore, 15: CCL 3a,83).

Misli Benedikta XVI.
Na današnjo sedmo navadno nedeljo nam svetopisemska besedila govorijo o volji Boga, ki želi, da ljudje postanejo deležni njegovega življenja: »Bodite sveti, kajti jaz, GOSPOD, vaš Bog, sem svet« beremo v tretji Mojzesovi knjigi (3Mz 19,1-2). S temi besedami in predpisi, ki iz njih izhajajo, Gospod vabi svoje ljudstvo, ki si ga je izbral, naj bo zvesto zavezi z Njim in naj hodi po njegovih poteh ter tako utemeljuje socialno zakonodajo na podlagi zapovedi: »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (3Mz 19,18). Če poslušamo Jezusa, v katerem je Bog prevzel umrljivo telo, da bi tako postal bližnji vsakemu človeku in bi razodel svojo brezmejno ljubezen do nas, slišimo isti poziv z istim drznim namenom. Gospod namreč smelo pravi: »Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče« (Mt 5,48). Toda, kdo lahko postane popoln? Naša popolnost je v tem, da živimo ponižno kot Božji otroci ter v resnici izpolnjujemo njegovo voljo.

Audio: