Tri leta po potresu na Japonskem: Krščansko pričevanje
JAPONSKA (torek, 18. februar 2014, RV) – Krščansko pričevanje je edina pot,
na kateri se oznanja evangelij. Tako je poudaril japonski škof Tarcisio Isao Kikuchi
v pastoralnem pismu, ki ga je napisal ob bližajoči se tretji obletnici uničujočih
potresa in cunamija, ki sta Japonsko prizadela 11. marca 2011.
Spomnil je,
da je katoliška Cerkev v državi vse od prvega dne tiste tragedije dalje nudila svojo
podporo na najbolj prizadetih območjih. Ta pomoč se nadaljuje še sedaj. Številne skupine
katoliških prostovoljcev so na terenu tudi danes, kajti proces obnove je dolg. Še
vedno se nekateri ljudje ne morejo vrniti na svoje domove in mnogi med njimi ne vidijo
jasno svoje prihodnosti. V skrbeh so zaradi zdravja in zaradi slabih vsakdanjih življenjskih
pogojev. Prostovoljci, kot je zapisal škof Kikuchi, le-tem ne nudijo samo materialne
pomoči, čeprav je ta pomembna. Toda Cerkev in katoličani morajo nuditi predvsem svoj
zgled, svoje življenjsko pričevanje kot Kristusovi učenci. Na ta način in z vztrajno
molitvijo lahko presežejo lastne šibkosti in dosežejo svoje cilje.
Pri tem
je japonski škof spomnil na nauk papeža Frančiška, ki poudarja, da so brez ljubezni
tudi najbolj izredni darovi prazni. Ljubezen povezuje. Že najmanjše dejanje ljubezni
ima dobre učinke za vse. Živeti edinost Cerkve, občestvo dejavne ljubezni, zatorej
ne pomeni iskati lastnih interesov, temveč biti soudeleženi v trpljenju in veselju
bratov, biti pripravljeni nositi breme najšibkejših in najbolj ubogih. To je bratska
solidarnost, ki ne predstavlja zgolj retorične figure ali fraze, kot je opozoril škof
Kikuchi. Je sestavni del občestva med kristjani. Če jo živimo, smo znamenje v svetu,
smo zakrament Božje ljubezni. Zato je tako zelo pomembno pričevati svetu o odločitvi
za življenje kot Kristusovi učenci.