Papež češkim škofom: Bodite vztrajni v molitvi, velikodušni v služenju svojemu narodu, polni gorečnosti pri oznanjevanju Besede

VATIKAN (petek, 14. februar 2014, RV) – Na avdienci s svetim očetom so danes bili češki škofje, ki so se v tem tednu v Vatikanu mudili na obisku ad limina apostolorum. V govoru, ki so ga škofje prejeli v branje, se papež Frančišek dotakne področja pastorale, dialoga z družbo, povezanosti med škofi in duhovniki ter tudi vprašanja upravljanja z materialnimi dobrinami.

»Da bi pri vernikih spodbujali ustrezno poznavanje Jezusa Kristusa in osebno srečanje z njim, ste poklicani razvijati primerne pastoralne pobude, usmerjene v zanesljivo pripravo na zakramente in aktivno sodelovanje pri bogoslužjih,« spodbuja papež Frančišek. Poudari tudi zavzemanje za versko vzgojo in kvalitetno navzočnost na področju šolstva in kulture. Škofje morajo prav tako biti čuječni za spodbude Svetega Duha, ki deli karizme in spodbuja vernike laike, da so razpoložljivi za prevzemanje odgovornosti in služb ter koristni za prenovo in rast Cerkve. Da bi se češki škofje spoprijeli z današnjimi izzivi in pastoralnimi potrebami, je potrebna sinergija med klerom, posvečenimi osebami in verniki laiki, poudari papež. »Vsak v svoji vlogi je poklican, da dá velikodušen prispevek, da bi se vesela novica oznanila v vsakem okolju, tudi najbolj sovražnem in najbolj oddaljenem od Cerkve; da bi oznanilo lahko doseglo periferije, različne vrste oseb, predvsem najšibkejše in najrevnejše v upanju.« Papež pri tem izraža željo, da bi češki škofje, z zaupanjem v Gospodove besede, da bo vedno ostal z nami, še naprej hodili s svojimi ljudmi po poti veselega približevanja evangeliju.

Papež spomni na težko obdobje Cerkve na Češkem, ko je bila zatirana s strani režimov, utemeljenih na ideologijah, ki so nasprotovale človeškemu dostojanstvu in svobodi. Danes pa se tamkajšnja Cerkev mora spoprijeti z drugimi pastmi, kot sta sekularizem in relativizem. Poleg neutrudnega oznanjevanja evangeljskih vrednot je po Frančiškovem prepričanju pomemben tudi konstruktiven dialog z vsemi, tudi tistimi, ki do daleč od vsakega verskega čuta. »Krščanske skupnosti naj so vedno kraji sprejemanja, odprtega in mirnega soočanja; naj so oblikovalke sprave in miru, spodbuda za vso družbo v prizadevanju za skupno dobro in v pozornosti do ljudi v stiski; naj so oblikovalke kulture srečanja,« zapiše papež.

Na negotove razmere, v katerih živijo različne družbene plasti, predvsem družine, ostareli in bolniki, ter prav tako na duhovno in moralno krhkost mnogih oseb, predvsem mladih, se krščanska skupnost mora odzivati, začenši s škofi. Škof »je poklican, da vsepovsod ponudi Kristusov odgovor, se brez zadržka posveti službi evangelija ter tako posvečuje, poučuje in vodi Božje ljudstvo«. Papež Frančišek češke škofe poziva, naj so »vztrajni v molitvi, velikodušni v služenju svojemu narodu, polni gorečnosti pri oznanjevanju Besede«. Na škofih je tudi, da z očetovsko naklonjenostjo skrbijo za duhovnike, ki so njihovi prvi sodelavci. Njihova župnijska služba namreč potrebuje ustrezno stabilnost, tako pri uresničevanju pastoralnega programa kot pri ustvarjanju zaupanja in vedrine med ljudmi. Sveti oče škofe prav tako spodbudi k pospeševanju pastorale za duhovne poklice in družinske pastorale. »Družina je nosilni element družbenega življenja. Samo delo v korist družine lahko prenovi tkivo cerkvene skupnosti in tudi same civilne družbe.« Izpostavi pomen prisotnosti katoličanov v javnem življenju ter svetu medijev, kajti tudi od katoličanov je odvisno, da se sliši glas resnice glede trenutnih problemov in se Cerkev dojema kot zavezano človeku in v službi njegovega dostojanstva.

V sklepnem delu govora se papež Frančišek še dotakne temeljnega pomena povezanosti in solidarnosti med škofi ter tudi občestva škofov s Petrovim naslednikom. Ta bratska povezanost je nujna za učinkovito delo Češke škofovske konference, obenem pa škofom zagotavlja večjo verodostojnost v odnosih z državno civilno oblastjo. Papež tudi poudari, da »je na ekonomskem področju potrebno razviti sistem, ki bo – upoštevajoč, da so materialna sredstva namenjena izključno duhovnemu poslanstvu Cerkve – zagotavljal vsaki cerkveni stvarnosti tisto, kar potrebuje, ter svobodo za pastoralno dejavnost«. S pozornostjo je treba bdeti, da se bo s cerkvenimi dobrinami upravljalo previdno in transparentno, da se jih bo varovalo in ohranjalo tudi s pomočjo zaupanja vrednih in kompetentnih laikov.

Audio: