Papeževa jutranja homilija: Vernik zaradi svojih strasti lahko izgubi vero, pogan pa jo dobi s ponižnostjo

VATIKAN (četrtek, 13. februar 2014, RV) – Vernik lahko izgubi vero zaradi svojih strasti in nečimrnosti. Pogan pa lahko postane vernik preko svoje ponižnosti. To je poudarek iz papeževe današnje homilije pri jutranji maši v kapeli Doma sv. Marte.

Božja beseda nam danes govori o dvojni poti: od idolatrije do živega Boga in obratno, od živega Boga do idolatrije. Papež Frančišek se je naslonil na evangeljski odlomek, v katerem pogumna žena, poganka, Jezusa prosi, da bi njeno hčerko osvobodil hudega duha. To je obupana mati, ki bi za zdravje svojega otroka storila vse. Jezus ji je v trdem jeziku razložil, da je najprej prišel zaradi ovc iz hiše Izraela: »Daj, da se nasitijo najprej otroci; zakaj ne gre, da bi kruh vzeli otrokom in ga vrgli psom.« Žena, ki po papeževih besedah nedvomno ni hodila na univerzo, je vedela, kako mora odgovoriti. Ni odgovorila s svojo inteligenco, ampak kot mati, s svojo ljubeznijo: »A tudi psički pod mizo jedó od drobtinic otrók.« Te žene ni bilo sram in zaradi njene vere je Jezus zanjo storil čudež. Izpostavila se je tveganju, da bi se osramotila, toda je vztrajala. Iz poganstva in idolatrije je tako prišla do zdravja za svojo hčerko in zaradi nje je našla živega Boga.

»To je pot osebe dobre volje, ki išče Boga in ga najde. Gospod jo blagoslovi. Koliko ljudi hodi po tej poti in Gospod jih čaka! Naprej po poti pa jih vodi sam Sveti Duh.« Papež Frančišek je nadaljeval, da so v Gospodovi Cerkvi vsak dan prisotne osebe, ki tiho hodijo po tej poti, da bi našle Gospoda. In to zato, ker se pustijo voditi dalje Svetemu Duhu.

Obstaja pa tudi pot v drugo smer. To je pot Salomona, o kateri nam pripoveduje današnje berilo. Bil je najmodrejši človek na zemlji, od Gospoda je prejel veliko blagoslovov, imel je vesoljno slavo, vso oblast, veroval je v Boga. Imel pa je tudi rad ženske. In njegove poganske priležnice so njegovo srce odklonile od prave smeri, da je začel častiti tuje bogove. Tako je v Izrael vnesel idole. Papež je še dodal, da so žene Salomonovo srce oslabile postopoma, počasi. Nazadnje to srce ni bilo več neokrnjeno z Gospodom, tako kot je bilo srce njegovega očeta Davida. »Njegovo srce je oslabelo, oslabelo je tako, da je izgubil vero. Izgubil je vero. Najmodrejši človek na svetu se je pustil voditi dalje indiskretni ljubezni, brez obzirnosti. Pustil se je voditi dalje svojim strastem.«

Lahko bi ugovarjali, da Salomon ni izgubil vere, saj je verjel v Boga in je bil zmožen recitirati Sveto pismo. To je res, je pojasnil papež Frančišek, a »imeti vero ne pomeni biti zmožni recitirati veroizpoved«. Salomon je bil grešnik kot njegov oče David. A šel je še dlje in se iz grešnika spreobrnil v pokvarjenca. Njegovo srce je bilo pokvarjeno zaradi idolatrije. Davidu je Gospod odpustil vse njegove grehe, ker je bil ponižen in je prosil za odpuščanje. Salomona, ki je bil zelo moder, pa so nasprotno nečimrnost in strasti pripeljale do pokvarjenosti. Vero se izgubi v srcu, je poudaril papež Frančišek: »Zlohotno seme njegovih strasti je zraslo v Salomonovem srcu in ga je pripeljalo do idolatrije.«

Besedo, ki je zasajena, je potrebno sprejeti »s krotkostjo«. Le tako lahko pripelje do zveličanja. »Pojdimo po poti tiste kanaanske žene, tiste poganske žene, sprejmimo Božjo besedo, ki je bila zasajena v nas in ki nas bo pripeljala do zveličanja. Naj nas učinkovita Božja beseda varuje na tej poti in naj ne dopusti, da bi končali v pokvarjenosti in bi nas ta pripeljala do idolatrije.«

Audio: