Papež med jutranjo mašo: Liturgija je čas in prostor Boga

VATIKAN (ponedeljek, 10. februar 2014, RV) – Ponovno je potrebno odkriti pomen svetega, skrivnost resnične navzočnosti Boga v maši. K temu je papež Frančišek povabil vernike med današnjo jutranjo homilijo, ko je maševal v Domu sv. Marte.

Prvo berilo nam danes govori o teofaniji Boga v času kralja Salomona. Gospod se je kot oblak spustil nad svetišče, katerega je napolnila Božja slava. Po papeževih besedah Gospod svojemu ljudstvu govori na veliko načinov: preko prerokov, duhovnikov, Svetega pisma. A teofanija govori v drugačni obliki od Besede. Gre za drugačno navzočnost, bližjo, brez posredovanja. To se zgodi v liturgičnem obhajanju, ki ni nekakšno družabno dejanje in ni srečanje vernikov, ki se zberejo, da bi skupaj molili. Je nekaj drugega. V liturgiji je Bog navzoč, v njej je Gospodova navzočnost stvarna.

»Ko obhajamo mašo, ne uresničujemo uprizoritve zadnje večerje. Ne, ni uprizoritev. Je nekaj drugega: je prav zadnja večerja.« Maša pomeni prav še enkrat živeti Gospodovo trpljenje in odrešilno smrt. »Je teofanija: Gospod postane navzoč na oltarju, da bi bil darovan Očetu za zveličanje sveta.« Pri maši se zato »sodeluje«, je še poudaril papež. Sodeluje se v teofaniji, v tej skrivnosti Gospodove navzočnosti med nami.

Sveti oče je zatem pojasnil, da so jaslice ali križev pot uprizoritve. Medtem ko je maša nasprotno »resničen spomin, to je teofanija, ko se Bog približa in je z nami, mi pa sodelujemo v skrivnosti razodetja«. Žal pogosto med mašo gledamo na uro in štejemo minute. To ni drža, ki bi jo od nas zahtevala liturgija. Liturgija je »čas Boga in prostor Boga«. Mi moramo biti tam, v tem času in prostoru Boga, ne da bi gledali na uro. »Liturgija pomeni prav vstopiti v skrivnost Boga, pustiti se voditi k skrivnosti in biti v skrivnosti.« Papež Frančišek je navedel primer, da je med prisotnimi pri jutranjih mašah v kapeli Doma sv. Marte morda tudi kdo, ki meni, da je moral priti tja, ker v turistični ogled Rima spada tudi obisk papeža, ki vsako jutro mašuje v Domu sv. Marte. Pridejo, kot da bi prišli na nek turistični kraj. Te je nato še enkrat spomnil, da so se zbrali tam, da bi vstopili v skrivnost: »To je liturgija. Čas Boga, prostor Boga, Božji oblak, ki nas vse ovije.«

Papež Frančišek se je nato spomnil, kako je kot otrok med pripravo na prvo obhajilo slišal pesem, ki je govorila o tem, da oltar varujejo angeli. In sicer, da bi dali smisel Božji slavi, prostoru Boga, času Boga. Obhajanje liturgije torej predpostavlja to razpoložljivost, da bi vstopili v Božjo skrivnost, v njegov prostor in čas, ter da bi se izročili tej skrivnosti. Papež je spodbudil, da bi Gospoda prosili, naj nam da ta »smisel za sveto«. Z le-tem bomo razumeli, da je eno moliti doma, moliti v cerkvi, moliti rožni venec, moliti mnoge lepe molitve, križev pot, brati Sveto pismo. Drugo pa je evharistično obhajanje: »V obhajanju vstopimo v skrivnost Boga, na tisto pot, ki je sami ne moremo nadzirati. Le On je edini, Njemu slava, On je moč, On je vse. Prosimo za to milost: da bi nas Gospod naučil vstopiti v skrivnost Boga.«

Audio: