Msgr. Pietro Parolin: Državno tajništvo naj bo model za prenovo celotne Cerkve
VATIKAN (torek, 11. februar 2014, RV) – Moj stil ne more biti drugačen od
papeža Frančiška; je stil, s katerim se globoko istovetim. Tako je dejal msgr.
Pietro Parolin, državni tajnik Svetega sedeža, ki je svojo službo nastopil pod
pontifikatom papeža Frančiška. V intervjuju za časnik Avvenire, ki ga izdaja
Italijanska škofovska konferenca, je spregovoril o reformi rimske kurije, sodelovanju
s papežem Frančiškom in konfliktu v Siriji.
Msgr. Parolin, ki bo 22. februarja
postal kardinal, spregovori o »prenovi Cerkve«, h kateri vztrajno poziva papež
Frančišek. Dodaja, da bo državno tajništvo moralo »v popolni razpoložljivosti prevzeti
pastoralno spreobrnjenje, ki ga predlaga papež Frančišek«. V določenem smislu
bo to moralo postati »model za vso Cerkev«. Msgr. Parolin izpostavlja, da si
vatikanska diplomacija prizadeva pomagati narodom v »izgradnji človeškega in bratskega
sveta«, v katerem bodo zaščiteni »najšibkejši in najranljivejši«. Glede
rimske kurije pravi, da bo morala postati »okretno in urno sredstvo, manj
birokratsko in bolj učinkovito v službi občestva in poslanstva Cerkve v današnjem
svetu«. Sredstvo, ki bo v službi papeža in škofov, vesoljne Cerkve in krajevnih
Cerkva. Vedno seveda obstaja nevarnost, da se zlorabi oblast; tej nevarnosti kurija
ni in ne bo ušla. Poudari, da »strukturna reforma ne zadostuje, čeprav mora biti«,
ter dodaja, da jo mora spremljati »stalno osebno spreobrnjenje«. Kljub vsemu
so tudi v rimski kuriji »bili in so svetniki«, zatrdi msgr. Parolin, zato je
obžalovanja vredno, ko se s prenagljenimi in nasilnimi potezami podaja podoba kurije,
ki je izključno negativna. Treba je trdo delati, da bi postali bolj človeški, bolj
odprti, bolj evangeljski, kot to želi papež Frančišek.
Na vprašanje o dogodkih
glede uhajanja zaupnih dokumentov iz Vatikana, msgr. Parolin odgovori, da je to bilo
zelo boleče obdobje, ki je papežu Benediktu XVI. po krivici povzročilo veliko trpljenja
ter pri mnogih ljudeh izzvalo pohujšanje. Glede vatikanske banke IOR se ne spušča
v tehnične rešitve, ampak izpostavi, da mora upravljanje z denarjem, ki je namenjeno
življenjskim potrebam in poslanstvu Cerkve biti prežeto z načeli evangelija.
Del
intervjuja je posvečen zavzemanju Svetega sedeža za mir. Msgr. Parolin opredeli papeža
Frančiška kot »prvega diplomatskega zastopnika Svetega sedeža« in se sklicuje
na njegovo posebno vlogo pri rešitvi vojne v Siriji. Kar zadeva konferenco Ženeva
2, poudari potrebo po pripravi realnega načrta za konec konflikta in realizacijo trajnega
miru. Zaustavi se še ob težkih razmerah kristjanov na Bližnjem vzhodu, kar je za Sveti
sedež ena od glavnih zaskrbljenosti. Kar se tiče odnosov s Kitajsko, izrazi željo,
da »bi se povečala zaupanje in razumevanje med obema stranema in bi bilo
mogoče začeti konstruktiven dialog s politično oblastjo«.