Papeževa jutranja homilija: Največji greh danes je, da so ljudje izgubili občutek za greh

VATIKAN (petek, 31. januar 2014, RV) – Kadar se med ljudmi izgubi navzočnost Boga, se izgubi občutek za greh. Tako se lahko zgodi, da morajo drugi plačati ceno naše krščanske povprečnosti. To je bil poudarek papeževe homilije med današnjo jutranjo mašo v Domu sv. Marte. Med drugim je tako spodbudil, da bi Boga prosili za milost, naj se navzočnost njegovega kraljestva v nas samih ne zmanjša.

Težak greh, kot je na primer prešuštvo, prekvalificiran v »problem, ki ga je potrebno razrešiti«. To je bila izbira kralja Davida, o kateri smo slišali v današnjem berilu in v kateri je papež Frančišek predstavil ogledalo, pred katerega je postavljena vest vsakega kristjana. Davidu se je zahotelo Betsabeje, žene Urija, katerega je postavil spredaj v najhujši boj ter s tem povzročil njegovo smrt oziroma dejansko izvršil umor. A vendar ga ne prešuštvo ne umor nista preveč vznemirila. David se je znašel pred hudim grehom, a ga sam ni občutil kot greha. Kot je še dodal papež Frančišek, mu ni prišlo na misel, da bi prosil za odpuščanje. Pač pa mu je prišlo na misel vprašanje: »Kako naj to razrešim?«

»Vsem nam se lahko to zgodi. Vsi smo grešniki in vsi smo skušani. Skušnjava je naš vsakdanji kruh.« Če nekdo med nami pravi, da ni nikoli imel skušnjav, je ali kerubin ali pa je nekoliko prismuknjen, je pripomnil papež: »Boj v življenju je normalen, hudič nikoli ne miruje, hoče svojo zmago.« Toda največji problem, ki ga vidimo v današnjem svetopisemskem odlomku, nista toliko skušnjava in greh proti deveti Božji zapovedi, temveč način, kako David deluje. Ne govori o grehu, ampak govori o problemu, ki ga mora razrešiti. To je po papeževih besedah znamenje: »Kadar se izgubi Božje kraljestvo, kadar se Božje kraljestvo zmanjša, takrat je eno izmed znamenj, da se izgubi občutek za greh.«

Vsak dan, ko molimo Očenaš, Boga prosimo: »Pridi Tvoje kraljestvo.« To pomeni: »Naj napreduje Tvoje kraljestvo.« Ko pa se izgubi občutek za greh, se izgubi tudi občutek za Božje kraljestvo. Njegovo mesto zasede nekakšen »super mogočen antropološki pogled«, tisti, zaradi katerega »jaz zmorem vse«. Moč človeka nadomesti Božjo slavo. Zato je potrebno vsak dan moliti k Bogu, naj pride Njegovo kraljestvo, naj napreduje Njegovo kraljestvo: »Kajti zveličanje ne bo prišlo iz naše prevejanosti, iz naše prekanjenosti, iz naše bistroumnosti pri sklepanju poslov.« Zveličanje bo prišlo iz Božje milosti in iz našega vsakodnevnega urjenja te milosti v krščanskem življenju. Največji greh danes torej je, da so ljudje izgubili občutek za greh.

Papež Frančišek je na koncu nekaj besed namenil še Uriji, možu, ki je bil nedolžen, a ga je njegov kralj poslal v smrt. Urija je tako postal simbol vseh žrtev naše skrite nadutosti. Ob pogledu na vse krivice, na človeško nadutost in ob nevarnosti, da bi tudi on izgubil občutek za greh, je papež dejal, da mu pomaga pomisliti na mnoge Urije v zgodovini, na Urije, ki tudi danes trpijo zaradi naše krščanske povprečnosti. To so namreč tisti, ki plačajo račun za pojedino kristjanov, ki se počutijo gotove, so »mučenci naših nepriznanih grehov«.

Audio: