Papež Frančišek Kongregaciji za nauk vere: Zaščititi pravice Božjega ljudstva,
da prejema vero v njeni čistosti in celovitosti
VATIKAN (petek, 31. januar 2014, RV) – Papež Frančišek je danes sprejel v avdienco
udeležence plenarnega zasedanja Kongregacije za nauk vere. Naloge kongregacije so
povezane s poslanstvom Petrovega naslednika, da potrjuje brate v veri, je papež začel
svoj govor. V tem smislu je pospeševanje in varovanje doktrine o veri in običajev
po vsej katoliški obli, resnično služenje papeževemu nauku in nauku celotne Cerkve.
Zato si dikasterij prizadeva, da bi kriteriji vere vedno prevladali v besedah in praksi
Cerkve. »Ko vera sije v svoji preprostosti in izvirni čistosti, tudi cerkvena stvarnost
postane kraj, kjer se Božje življenje izrazi v vsem svojem čaru in rodi sadove. Vera
Jezusa Kristusa na stežaj odpira srca za Boga, odpira prostore človeškega bivanja
za resnico, dobro in lepoto, ki prihajajo od Njega,« je dejal papež Frančišek
zbranim.
Od vsega začetka Cerkve obstaja skušnjava, da bi nauk razumeli v ideološkem
smislu ali ga omejili na skupek abstraktnih in okostenelih teorij. Nauk ima po Frančiškovih
besedah en sam cilj: »služiti življenju Božjega ljudstva«; naši veri pa želi
zagotoviti nedvoumen temelj. Pri tem je opozoril na veliko skušnjavo, da bi si prilagodili
darove zveličanja, ki prihaja od Boga, in jih, četudi z dobrim namenom, priredili
pogledom sveta.
»Skrbeti za neokrnjenost vere je zelo delikatna naloga,«
ki je zaupana članom kongregacije, je poudaril papež in pri tem izpostavil pomembnost
»stalnega sodelovanja z lokalnimi pastirji in komisijami za cerkveni nauk pri škofovskih
konferencah«. To služi »zaščiti pravice vsega Božjega ljudstva, da prejema
vero v njeni čistosti in celovitosti«. Delo kongregacije si prav tako prizadeva
za »konstruktiven, spoštljiv in potrpežljiv dialog s storilci kršitev«. Če
resnica zahteva zvestobo, ta vedno raste v ljubezni in bratski pomoči tistemu, ki
je poklican, da dozori ali razjasni svoja prepričanja.
Sveti oče se je v nadaljevanju
dotaknil še metode dela, ki je na dikasteriju zaznamovana s kolegialnostjo in dialogom.
»Cerkev je namreč kraj občestva na vseh ravneh in vsi smo poklicani, da gojimo
in pospešujemo občestvo, vsak v skladu s svojo odgovornostjo, ki mu jo je dodelil
Gospod. Prepričan sem,« je dodal papež, »da kolikor bolj bo kolegialnost
dejanska poteza našega dela, toliko bolj bo pred svetom žarela luč naše vere.
V celotnem vašem služenju lahko ohranjate globok občutek veselja, veselja vere, ki
ima svoj neizčrpen vir v Gospodu Jezusu. Milost, da smo njegovi učenci, da
sodelujemo v evangelizacijskem poslanstvu Cerkve, nas napolnjuje s svetim veseljem.«
Papež
Frančišek je ob koncu govora še omenil odnos med vero in zakramentom zakona, o čemer
je bil govor tudi na plenarnem zasedanju kongregacije. Po papeževih besedah gre za
zelo pomembno področje, saj je nujen poglobljen premislek o odnosu med osebno vero
in obhajanjem zakramenta zakona, predvsem v spremenjenem kulturnem kontekstu. Papež
se je zbranim še zahvalil za delo pri obravnavanju največjih hudodelstev, predvsem
kar se tiče primerov spolne zlorabe nad mladoletnimi osebami s strani klerikov. Otroci
in mladi morajo v krščanskih skupnostih biti vedno zaščiteni in podprti pri svojem
človeškem in duhovnem razvoju. Omenil je možnost, da se bo kongregaciji pridružila
posebna komisija za zaščito otrok, ki jo je pred kratkim ustanovil papež Frančišek
in ki bi, kot je dodal, naj bila zgled vsem, ki nameravajo pospeševati dobro otrok.