Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Papež: Da se grozote holokavsta ne bi nikoli več ponovile

RIM (ponedeljek, 27. januar 2014, RV) – Danes poteka mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Ob tej priložnosti je papež Frančišek napisal pismo rabinu v Buenos Airesu Abrahamu Skorki ter v njem poudaril, naj nikoli več ne pride do holokavsta, ki je sramota za človeštvo. Papeževo pismo bodo danes brali na koncertu ''Violine upanja'', ki ga v Rimu pripravljajo ob današnjem dnevu spomina na žrtve. Frančišek izraža upanje, da se bodo tisti, ki bodo prisluhnili koncertu, lahko pridružili tistim solzam zgodovine, ki danes preko violin prihajajo do nas, ter bodo začutili željo po prizadevanju, da se grozote holokavsta, ki so sramota za človeštvo, ne bi nikoli več ponovile. Občinstvo bo poslušalo Vivaldija, Beethovna in druge velike skladatelje, a srce vsakega navzočega, piše papež Frančišek, bo v sebi slišalo, da znotraj glasbe živi tihi zvok solz zgodovine, tistih solz, ki so pustile sledi v duši in telesu narodov.

Sicer pa danes po vseh italijanskih mestih potekajo različne razstave, predavanja, obiski muzejev in sinagog ter druge vrste dogodkov. Združeni narodi so kot spominski dan izbrali 27. januar, ker je na ta dan leta 1945 bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Auschwitz. Tako imenovana 'črna sobota' se je v Rimu zgodila 16. oktobra 1943, ko so nacisti v Auschwitz odpeljali 1024 rimskih judov, med njimi več kot 200 otrok. Iz taborišča se je vrnilo samo 15 moških in ena ženska. Preživel ni noben otrok.

V Rimu je pred dnevom spomina na žrtve holokavsta prišlo do več dejanj in izrazov antisemitizma, kar je rimska škofija nemudoma obsodila ter rimski judovski skupnosti izrazila bližino in solidarnost. Dejanja so še toliko bolj vredna obsojanja, ker so bila storjena tik pred današnjim spominskim dnevom. Na rimskem vikariatu so povedali, da »kot verniki v enega Boga in varuhi skupne duhovne dediščine, katoličani v Rimu obnavljajo svoje spoštovanje in prijateljstvo do judovske skupnosti, obsojajo dejanja te vrste ter si prizadevajo postaviti pregrade rasnemu sovraštvu in nepoznavanju zgodovine«. Prav tako v molitvi prosijo za mir in spoštovanje do vseh.

Audio: