Izšla poslanica papeža Frančiška za 48. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja:
Komunikacija v službi pristne kulture srečanja
VATIKAN (četrtek, 23. januar 2014, RV) – Danes je izšla poslanica papeža Frančiška
za 48. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Potekal bo 1. junija 2014 na temo
Komunikacija v službi pristne kulture srečanja.
Papež začne poslanico
z ugotovitvijo, da danes živimo v svetu, ki postaja vedno 'manjši', in zato bi se
lahko zdelo, da se je lažje približati drugim. Pa vendar v človeštvu ostajajo razdelitve.
Svet trpi za različnimi oblikami izključevanja, revščine in konfliktov, ki so povezani
z ekonomskimi, političnimi, ideološkimi in žal tudi verskimi razlogi. Papež dodaja,
da »v takšnem svetu mediji lahko pomagajo, da se bomo čutili bliže drug
drugemu, dojeli smisel za edinost človeške družine, ki spodbuja k solidarnosti in
resnemu zavzemanju za bolj dostojanstveno življenje«. Zidovi, ki nas ločujejo,
so lahko preseženi samo, če smo se pripravljeni poslušati in se drug od drugega učiti.
Kultura srečanja zahteva, da smo pripravljeni tudi na prejemanje od drugih, ne samo
na dajanje. Pri tem nam lahko pomagajo mediji, dodaja Frančišek, še posebej danes,
ko so omrežja človeške komunikacije dosegla neverjeten razvoj. »Predvsem internet
lahko nudi večje možnosti srečanja in solidarnosti med vsemi,« kar je po papeževih
besedah »Božji dar«.
Sveti oče v nadaljevanju poslanice tudi poudari,
da ni dovolj biti zgolj povezan z digitalnim svetom, treba je, da to povezanost spremlja
resnično srečanje. »Ne moremo živeti sami, zaprti vase. Potrebujemo, da ljubimo
in smo ljubljeni. Potrebujemo nežnost. Komunikacijske strategije ne zagotavljajo
lepote, dobrote in resnice komunikacije. Tudi svetu medijev ne sme biti tuja skrb
za človeštvo; poklican je izraziti nežnost. Digitalno omrežje je lahko kraj, bogat
s človečnostjo; ne omrežje žic, ampak človeških oseb,« izpostavlja papež in dodaja,
da je nevtralnost medijev samo navidezna: »Samo tisti, ki komunicira tako, da vključi
samega sebe, lahko predstavlja oporno točko. Osebna vključenost je korenina
zanesljivosti komunikatorja. In ravno zato lahko krščansko pričevanje,
zahvaljujoč spletu, doseže eksistencialne periferije.«
Poti, na
katere je Cerkev poklicana stopiti, so tudi digitalne, napolnjene s pogosto ranjenimi
ljudmi, ki iščejo rešitev ali upanje. Tudi zahvaljujoč spletu lahko krščansko sporočilo
potuje do vseh koncev sveta. Odpreti vrata cerkva po papeževih besedah pomeni odpreti
jih tudi za digitalno okolje. Poklicani smo namreč pričevati o Cerkvi, ki je hiša
vseh. Družbena omrežja so kraji, kjer se lahko živi misijonarsko poklicanost Cerkve
in odkrije lepoto vere in srečanja s Kristusom. Tudi na področju komunikacije je potrebna
Cerkev, ki ji uspeva vnašati toplino in ogreti srce.
A krščansko pričevanje
ne pomeni »bombardiranje z verskimi sporočili«, opozori papež Frančišek, ampak
pomeni, da smo drugim na razpolago in pripravljeni potrpežljivo in spoštljivo odgovoriti
na njihova vprašanja in dvome, jih spremljati na njihovi poti iskanja resnice in smisla
človeškega bivanja. Treba je znati vstopiti v dialog z moškimi in ženskami današnjega
časa, da bi razumeli pričakovanja, dvome, upanja ter jim ponudili evangelij, torej
Jezusa Kristusa. Ta izziv zahteva poglobljenost, pozornost do življenja, duhovno rahločutnost.
Dialogirati po Frančiškovih besedah pomeni biti prepričani, da nam drugi ima povedati
nekaj dobrega, pomeni narediti prostor njegovemu pogledu in predlogom. Dialogirati
ne pomeni odreči se lastnim idejam in izročilom, ampak odreči se domišljavosti, da
so ta edina in absolutna.
»Ne bojte se postati prebivalci digitalnega okolja,«
spodbuja papež ob koncu poslanice. Pozornost in prisotnost Cerkve v svetu komunikacije
sta namreč pomembni, da bi lahko vstopila v dialog z današnjim človekom in ga povedla
v srečanje s Kristusom. »Cerkev, ki spremlja na poti, zna hoditi z vsakim.«