Papež pri jutranji homiliji: Varujmo svojo majhnost
VATIKAN (torek, 21. januar 2014, RV) – Varujmo svojo majhnost, da bi bili v
dialogu z veličino Gospoda. Papež Frančišek je s temi besedami spodbudil vernike,
zbrane pri maši danes zjutraj v Domu svete Marte. Obenem je poudaril tudi, da je »Gospodov
odnos z njegovim ljudstvom oseben odnos« in da ne gre nikoli za dialog z množico.
Gospod vedno izbere majhne, tiste, ki imajo manj moči, kajti gleda na ponižnost.
Gospod
in majhni: ta dvojica je bila torej v središču današnje papeževe homilije. Odnos,
ki ga ima Gospod z nami, je odnos »osebe z osebo«. On je Gospod, ljudstvo pa
ima ime. Ne gre za dialog med mogočnikom in množico, ampak za oseben dialog: »V
ljudstvu ima vsakdo svoje mesto. Gospod nikoli ne govori ljudem na sploh, množici,
nikoli. Vedno govori osebno, z imeni. Izbere osebno.« To nam pokaže pripoved o
stvarjenju, je nadaljeval papež Frančišek. Gospod sam s svojimi rokami kot obrtnik
naredi človeka in mu da ime: »Ti se imenuješ Adam.« Tako se začne ta odnos
med Bogom in osebo. Papež je pri tem dejal, da je Bog velik, mi pa smo majhni: »Bog,
kadar mora izbrati osebe, tudi svoje ljudstvo, vedno izbere majhne.«
Bog
je svoje ljudstvo izbral, ker je bilo »najmanjše«, ker je imelo »manj moči«
od ostalih ljudstev. Zato je dialog Boga prav »dialog med Bogom in človeško
majhnostjo«, je poudaril papež. Tudi Marija je rekla: »Ozrl se je na nizkost
svoje dekle.« In tudi v današnjem prvem berilu lahko jasno vidimo to Božjo držo.
Prerok Samuel stoji pred največjim izmed Jesejevih sinov in meni, da je ta »Njegov
maziljenec«. Toda Gospod, kot je pripomnil papež Frančišek, mu pravi, naj ne gleda
»na njegovo zunanjost in ne na njegovo postavo«. Gospod ga je odklonil, saj
ne šteje to, kar vidi človek. Na tem mestu je papež poudaril, da človek vidi zunanjost,
Gospod pa vidi srce. In Gospod izbere v skladu s svojimi merili. Izbere »slabotne
in blage, da bi zbegal mogočnike na zemlji«. Tako je Gospod izbral Davida, najmanjšega,
za katerega je njegov oče dejal, da ga ni doma, ampak pase drobnico. A vendar je bil
prav David »izvoljen«. »Vse nas je Gospod izvolil s krstom. Vsi smo izvoljeni.
Izbral nas je kot posameznike. Dal nam je ime in nas gleda.«
David je postal
kralj, je nadaljeval papež Frančišek. Nato je naredil napako. Morda jih je naredil
več, toda Sveto pismo nam govori o dveh napakah, ki pa sta bili zelo težki. Zatem
se je David po papeževih besedah »ponižal«: »Vrnil se je k svoji majhnosti
in dejal: 'Grešnik sem.' Nato je prosil za odpuščanje in se pokesal.« Ko
je storil še drugi greh, pa je David Gospodu dejal: »Kaznuj mene, ne ljudstva.
Ljudstvo nima krivde, jaz sem kriv.« Kot je dejal papež, je David tako »s kesanjem,
molitvijo in jokom varoval svojo majhnost«. Nanašajoč se na ta dialog med Gospodom
in našo majhnostjo si je papež Frančišek nato zastavil še vprašanje o krščanski zvestobi:
»Krščanska
zvestoba, naša zvestoba, je preprosto varovanje naše majhnosti, da bi lahko bila
v dialogu z Gospodom. Varovati našo majhnost. Zato so ponižnost, blagost, krotkost
tako zelo pomembne za življenje kristjana, ker Gospod rad vidi varovanje majhnosti.
Vedno bo obstajal dialog med našo majhnostjo in veličino Gospoda,« tako je ponovno
poudaril papež in homilijo sklenil s prošnjo, naj nam »Gospod podari milost, da
bi varovali svojo majhnost pred Njim.«