VATIKAN (nedelja, 19. januar 2014, RV) – »V kreposti krsta postanemoučenci misijonarji, poklicani prinašati evangelij v svet,« je dejal
papež med splošno avdienco. Pri katehezi je nadaljeval z razlago krsta, v ospredje
pa postavil njegov zelo pomemben sad. To je, da po krstu »postanemo udje Kristusovega
telesa in Božjega ljudstva«.
Splošna avdienca posvečena zakramentu
krstu Vsak krščeni, kakršna koli je njegova funkcija v Cerkvi in stopnja izobrazbe
o njegovi veri, je aktivni subjekt evangelizacije. Nova evangelizacija mora vsebovati
nov protagonizem celotnega Božjega ljudstva, vsakega krščenega. Božje ljudstvo je
ljudstvo učencev, ker prejema vero, in misijonarsko ljudstvo, ker posreduje vero.
»Vsi v Cerkvi smo učenci in to smo vedno, za vse življenje. Vsi smo misijonarji,
vsak na svojem mestu, ki mu ga je dodelil Gospod,« je poudaril papež Frančišek.
Izpostavil je neločljivo vez, ki obstaja med mistično in misijonarsko razsežnostjo
krščanske poklicanosti, obe pa sta ukoreninjeni v krstu. Ko kristjani sprejmemo vero
in krst, sprejmemo delovanje Svetega Duha, ki vodi v izpovedovanje Jezusa Kristusa
kot Božjega Sina in imenovanje Boga kot Očeta. Vsi krščeni smo »poklicani, da živimo
in posredujemo občestvo s Trojico, kajti evangelizacija je poziv k udeleženosti v
trinitaričnem občestvu«.
Papež sprejel člane diplomatskega
zbora »Nujne so takšne politike, ki podpirajo, spodbujajo in krepijo družino!«
je poudaril papež Frančišek na začetku minulega tedna, ko se je srečal z diplomatskim
zborom, akreditiranim pri Svetem sedežu. Opozoril je, da se v današnjih družbah starostnike
pogosto obravnava kot breme, medtem ko mladi pred sabo ne vidijo zanesljivih obetov
za svoja življenja. »Starostniki in mladi so upanje človeštva. Prvi
namprinašajo modrost izkušnje, drugi pa nas odpirajo za prihodnost
in preprečujejo, da bi se zaprli vase. Modro je, da se ostarelih ne
izključuje iz družbenega življenja, da se ohrani živ spomin nekega naroda.
Enako pomembno je, da se vlaga v mlade z ustreznimi pobudami, ki jim pomagajo
najti delo in ustvariti domače ognjišče. Ni treba ugašati njihovega entuziazma!«
Pri
svetem očetu Finska ekumenska delegacija V današnjem času tudi
ekumenska pot in odnosi med kristjani doživljajo pomembne spremembe, predvsem zato,
ker »moramo svojo vero izpovedovati v družbenem in kulturnem kontekstu, kjer je
vedno manj prisotno sklicevanje na Boga in na vse tisto, kar je povezano s transcendentno
razsežnostjo življenja«. Tako jezatrdil papež na avdienci s Finsko ekumensko
delegacijo. Ravno zato se mora naše pričevanje »osredotočiti na središče naše vere,
oznanilo ljubezni Boga, ki se je razodel v Kristusu, svojem Sinu«. Tukaj najdemo
prostor za rast v občestvu in edinosti med nami, pospeševanje duhovnega ekumenizma,
ki izvira neposredno iz Jezusove zapovedi ljubezni. Na to razsežnost se je skliceval
tudi drugi vatikanski koncil: »To spreobrnjenje sveta in to svetost življenja skupaj
z zasebnimi in javnimi molitvami za edinost kristjanov moramo imeti za dušo vsega
ekumenskega gibanja; to lahko upravičeno imenujemo duhovni ekumenizem« (Odlok
o ekumenizmu, 8). »Ekumenizem je namreč duhovni proces, ki se uresničuje v zvesti
pokorščini Očetu, v izpolnjevanju Kristusove volje in pod vodstvom Svetega Duha,«
je poudaril papež.
Papež nagovoril novinarje RAI-ja »Spominjati
se preteklosti, bogate z osvojitvami, nas kliče k prenovljenemu občutku odgovornosti
za danes in za jutri. Preteklost je korenina, zgodovina postane korenina novih zaletov,
korenina sedanjih izzivov in korenine prihodnosti.« Te besede je papež Frančišek,
namenil vodstvu in osebju italijanske radiotelevizije (RAI). Dejal je, da njihov poklic
ni le informativne narave, temveč tudi formativne; je javna služba, kar pomeni, da
je »v službi skupnega dobrega, v službi resnice, v službi dobrote in v službi lepote«.
RAI sestavljajo različni strokovnjaki: voditelji, novinarji, umetniki, uradniki, tehniki,
delavci. Vsi ti vedo, da so del podjetja, ki proizvaja kulturo in vzgojo, ki nudi
informacije in spektakel, ki v vsakem trenutku dneva dosega velik del Italijanov.
»To je odgovornost, ki se ji nosilec javne službe iz nobenega razloga ne sme odreči.«
Papeževe
jutranje maše: Ko reči ne gredo prav, se vmeša Bog Papež Frančišek je
v minulem tednu med drugim sprejel še osebe, ki pomagajo med uradnimi sprejemi v apostolski
palači, med avdiencami in drugimi slovesnostmi, ter osebe, ki skrbijo za logistično
pripravo avdienc in slovesnosti v Vatikanu. V minulem tednu je izšla tudi papeževa
poslanica za 51. svetovni dan molitve za duhovne poklice, ki bo potekal v nedeljo,
11. maja 2014.
Kot običajno, je papež Frančišek vsako jutro daroval mašo v
kapeli Doma sv. Marte. Med eno od pridig je dejal, da Božja ljubezen popravlja naše
napake, našo zgodovino kot grešnikov. Nikoli nas ne zapusti, četudi je ne razumemo.
Gospod nas pripravlja iz generacije v generacijo: »In ko stvari ne gredo prav,
se vmeša v zgodovino, uredi situacijo in gre naprej z nami.« Pomislimo na rodovnik
Jezusa Kristusa, na tisti seznam kdo se je komu rodil. Na tem seznamu so grešniki
in grešnice. In kaj je storil Gospod? Vpletel se je, popravil je pot, uredil je stvari.
Pomislimo na Davida, velikega grešnika in nato velikega svetnika. »Gospod ve! Ko
nam Gospod pravi 'Z večno ljubeznijo sem te ljubil', nam sporoča ravno to. Skozi mnoge
generacije je Gospod mislil na nas, na vsakega od nas!«