Izšla je poslanica papeža Frančiška za svetovni dan molitve za duhovne poklice
VATIKAN (četrtek, 16. januar 2014, RV) – »Duhovni poklici, pričevanje
o resnici« je naslov poslanice papeža Frančiška za 51. svetovni dan molitve
za duhovne poklice, ki bo potekal v nedeljo, 11. maja 2014.
Poslanica se začne
z Jezusovimi besedami iz Matejevega evangelija: »Žetev je obilna, delavcev pa malo.
Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9,37-38).
Polje, o katerem govori Jezus, je po papeževih besedah človeštvo, smo mi. Tisti, ki
je delal za tako obilno žetev, pa je Bog. Jezus prosi Cerkev, naj se poveča število
tistih, ki bodo služili njegovemu kraljestvu. Papež Frančišek pojasnjuje, da se v
našem srcu najprej pojavi osuplost nad tako obilno žetvijo, ki jo lahko pokloni samo
Bog; nato hvaležnost za ljubezen, ki nas vedno prehiti; in na koncu čaščenje zaradi
dela, ki ga je Bog storil in kar zahteva naš svoboden pristanek za delovanje z njim
in zanj.
V nadaljevanju poslanice papež piše, da vsak poklic, četudi v mnogoterosti
poti, vedno zahteva izhod iz sebe, da bi lastno bivanje naravnali na Kristusa in njegov
evangelij. Tako v zakonskem življenju kot v raznih oblikah verske posvečenosti in
v duhovniškem življenju, je treba preseči načine razmišljanja in delovanja, ki niso
skladni z Božjo voljo. To je izhod, ki nas vodi na pot čaščenja Gospoda in služenja
njemu v bratih in sestrah. Papež poudarja, da smo vsi poklicani častiti Kristusa v
naših srcih, dopustili, da nas doseže milost, ki jo vsebuje seme Besede, ki mora rasti
v nas in se spremeniti v konkretno služenje bližnjemu. Ne smemo se bati, dodaja sveti
oče. Bog z ljubeznijo spremlja delo svojih rok, v vsakem življenjskem obdobju. Nikoli
nas ne zapusti. V srcu ima uresničitev svojega načrta za nas in ga želi doseči z našim
pristankom in našim sodelovanjem.
Papež Frančišek v nadaljevanju izpostavi,
da Jezus tudi danes hodi skozi naše stvarnosti običajnega življenja, da bi bil blizu
vsakemu, začenši pri najbolj zadnjih, da bi ozdravil naše rane in bolezni. Sveti oče
nato obrne na tiste, ki so pripravljeni poslušati Kristusov glas, ki odmeva v Cerkvi,
da bi spoznali svoj poklic. Povabi jih, naj poslušajo in sledijo Jezusu, naj mu pustijo,
da jih notranje spremeni s svojimi besedami, ki so duh in življenje. Marija, ki je
tudi naša Mati, nam pravi: Karkoli vam reče, storite. Duhovni poklic je po Frančiškovih
besedah sad, ki zori na polju, ki je dobro obdelano z vzajemno ljubeznijo v okviru
pristnega cerkvenega življenja. Noben poklic se ne rodi sam od sebe ali živi sam zase.
Poklic izvira iz srca Boga in poganja iz dobre zemlje zvestega ljudstva, v doživljanju
bratske ljubezni, poudarja papež.
Da bi živeli to visoko merilo običajnega
krščanskega življenja, včasih pomeni iti proti toku ter prinaša tudi ovire, zunaj
nas in znotraj nas, piše v nadaljevanju poslanice. Ovire bi nam lahko vzele pogum,
nas usmerile na poti, ki so na videz lagodnejše. A resnično veselje poklicanih je
v verovanju in izkušanju tega, da je Gospod zvest in da z njim lahko hodimo, smo učenci
in pričevalci Božje ljubezni, odpremo srce za visoke ideale in velike stvari. Mi,
kristjani nismo izbrani od Gospoda za majhne reči. Frančišek se obrne še na škofe,
duhovnike, posvečene, skupnosti in krščanske družine ter jih prosi, naj v to smer
usmerijo pastoralo duhovnih poklicev in spremljajo mlade na poti svetosti.