Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za nedeljo Jezusovega krsta
Jezusov krst (Mt 3,13-17) Tedaj pride Jezus iz Galileje k Jordanu do
Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez ga je hotel odvrniti od tega, zato mu je rekel:
»Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni?« Jezus je odgovoril in mu rekel:
»Pusti zdaj; kajti spodobi se tako, da izpolniva vso pravičnost.« Tedaj
mu je pustil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se mu nebesa
in videl je Božjega Duha, ki se je kakor golob spuščal navzdol in prihajal
nadenj. In glej, spregovoril je glas iz nebes: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad
katerim imam veselje.«
Razlaga cerkvenih očetov Sveti Hieronim
razloži pomen in učinke Jezusovega krsta v Jordanu: »Jezus je svobodno sprejel
Janezov krst, saj je tako lahko z vso ponižnostjo izpolnil pravičnost Postave, nadalje
je s krstom potrdil službo krščevanja, ki jo je Janez opravljal in s posvetitvijo
vode je pokazal na prihod Svetega Duha med krstom nad vernike«. Sv. Hilarij iz
Poitiersa in Teodor iz Mopsuestije nadaljujeta to razlago: »Jezus je s svojim krstom
pokazal na liturgično uporabo vode med našim krstom, saj s tem, ko ni storil
nobenega greha, ni imel potrebe po krstu.« Kromacij Oglejski nadalje pravi: »Janez
se je skušal izogniti temu, da bi storil to, kar je Jezus zahteva, saj je verjel,
da ni potreben krst za edinega Boga, za katerega je vedel, da je prišel izbrisati
greh tega sveta.« Sv. Janez Krizostom ob tem pravi: »Jezus je prišel, da bi
odpravil prekletstvo, ki je prišlo nad ljudi, ker so prekršili Postavo. On je tako
prvi med vsemi izpolnil vso Postavo in z tem odpravil to prekletstvo.« Trditev
Teodorja iz Erakleje: »On, ki je bil popoln po Postavi«, Neznani pisec nadaljuje:
»se je v krstu poistovetil z vsem tem, kar pripada človeški naravi.« Sv.
Janez Krizostom nadaljuje to misel: »Jezus se je hotel poistovetiti z množico,
saj drugače ne bi prišel skupaj z vso množico k Jordanu, da bi prijel Janezov krst.
Zato je takrat, ko je bil Jezus krščen, glas s Svetim Duhom jasno naznanil njegovo
istovetnost Edinorojenega Sina.« Kromacij Oglejski dodaja, da »Gospod ni bil
krščen zaradi ljubezni do sebe, ampak zaradi ljubezni do nas ter zato,
da je izpolnil vso pravičnost.« Teodor iz Mopsuestije razloži Janezov krst, ki
je bil »popoln glede na predpise postave, toda bil je nepopoln, ker še ni
odpuščal grehe, ampak je pripravljal vernike za prejem edinega pravega krsta.«
Origen o simbolu goloba pravi, da »razodeva ponižnost in spravo«, ter »večno
ljubezen in zvestobo«, dodaja Teodor iz Mopsuestije. Za sv. Hilarija iz Poitiersa
pa golob in glas razodevata »Sinovo istovetnost za oči in ušesa.« Sv. Avguštin
zaključi razlago tega dogodka: »Trojno vrednost tega nauka jedrnato vsebuje glas
Očeta o Sinu preko spuščanja Svetega Duha.«
Misli Benedikta XVI. Kakšen
je pomen tega dejanja, ki ga je Jezus hotel opraviti, potem ko je prepričal Krstnika,
da bi bil pokoren Očetovi volji (prim. Mt 3,14-15)? Globok pomen se pokaže šele na
koncu Kristusovega zemeljskega življenja, z njegovo smrtjo in vstajenjem. Ko se je
dal krstiti Janezu skupaj z grešniki, je začel sprejemati nase težo krivde celotnega
človeštva, kot Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta (prim. Jn 1,29). To svoje delo
je dopolnil na križu, ko je prejel svoj 'krst' (prim. Lk 12,50). Ko je umrl,
se je namreč potopil v Očetovo ljubezen in izlil Svetega Duha, da bi se vsi, ki verujejo
Vanj, ponovno rodili iz tega neusahljivega vrelca novega in večnega življenja. Vse
Kristusovo poslanstvo lahko povzamemo v tem, da nas je prišel krstit v Svetem Duhu,
da bi nas osvobodil sužnjosti smrti in nam odprl nebo, dostop do resničnega in polnega
življenja, ki je vedno novo potapljanje v prostranost bivanja, medtem ko nas veselje
preprosto prevzame (Rešeni v upanju, CD 118,12).