KAIRO (sreda, 8. januar 2014, RV) – Praznovanje božiča v Egiptu je letos s
političnega vidika zaznamovalo srečanje predsednika Adlija Mansourja in koptskega
pravoslavnega patriarha Tawadrosa II. Predsednik je patriarha obiskal preteklo nedeljo,
dva dni pred božičem, ki so ga pravoslavni verniki obhajali 7. januarja. Srečala sta
se v katedrali sv. Marka v Kairu. Gre za zgovorno gesto, ki ima v sedanjem težkem
trenutku zelo močno simbolično vrednost. Nekaj podobnega se namreč ni zgodilo že vse
od časa predsednika Nasserja.
Kljub temu, da so morali božič obhajati ob nenehni
grožnji fundamentalističnega terorizma, je praznik za kristjane v Egiptu tako vseeno
minil v znamenju konkretnega upanja. Prihodnji teden, 14. in 15. januarja, je predviden
referendum o novi ustavi. Predsednikova simbolična gesta v tem času po besedah njegovega
tiskovnega predstavnika, Ehaba Badawija, izraža »upoštevanje, katerega ima država
Egipt do svojih krščanskih državljanov, ki so vse od začetka ob boku svojih muslimanskih
bratov veliko prispevali za slavo naroda«.
Koptski verniki predstavljajo
okoli deset odstotkov 85 milijonov Egipčanov in so največja krščanska skupnost na
Bližnjem vzhodu. Skupaj z ostalimi verskimi skupnostmi si sedaj obetajo spremembe.
Tudi zato, ker nova zakonodaja med drugim predvideva versko svobodo za ne muslimane,
jude in kristjane, pregnanstvo verskih strank, ki so zmagovale na predhodnih volitvah,
možnost gradnje novih cerkva in religioznih objektov brez posebnih omejitev. Tudi
z vidika verskih skupnosti v Egiptu gre torej za odločilen korak nasproti koncu mučnega
prehodnega obdobja.
Predstavnik koptskih katoličanov v državi, škof Gize,
msgr. Antonios Aziz Mina, meni, da besedilo nove ustave lahko »postane zgled tudi
za sosednje države«. Ker je sam sodeloval pri nastajanju osnutka, ve, da gre za
pozitiven rezultat mesecev težkega dela. Prihodnji teden bo odločil narod, a pričakuje
se, da bo besedilo sprejeto. Msgr. Mina pravi še, da je nova ustava »pridobitev«
za državo Egipt, predvsem kar zadeva člene, povezane s pravicami in temeljnimi svoboščinami,
ki jih zagotavlja v največji meri. Četudi islamsko pravo ostaja prvi vir, ni več edini
vir. Pa tudi interpretacija zakonov ni več v pristojnosti koranskih šol, temveč ustavnega
sodišča.