Misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik Gospodovega razglašenja
Obisk modrih Matejev evangelij 2,1-12 Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu
v Judeji, v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili:
»Kje je novorojeni judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda na
Vzhodu in smo se mu prišli poklonit.« Ko je kralj Herod to slišal, se je prestrašil
in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva
in jih spraševal, kje naj bi bil Kristus rojen. Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji;
kajti takôle je pisano po preroku:
'In ti, Betlehem, dežela Judova,
nikakor nisi najmanjši med Judovimi vodilnimi mesti; iz tebe
bo namreč prišel voditelj, ki bo pasel moje ljudstvo Izraela'.
Tedaj
je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, v katerem
se je zvezda prikazala. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite
in natančno poizvédite po detetu. Ko ga najdete, mi sporočite, da se
mu pojdem tudi jaz poklonit!« Ko so slišali kralja, so odšli. In glej, zvezda,
ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni prišla in obstala nad krajem,
kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo
in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili.
Nato so odprli svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili
v spanju opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo
deželo.
Misli cerkvenih očetov Sveti Janez Krizostom pravi: »Betlehemska
zvezda ni običajna zvezda, ker nobena druga zvezda nima moči,
da bi vodila, saj se ni omejila na preprosto zvezdno premikanje, temveč je
kazala pot.« Neznani pisec ob tem dodaja: »Zvezda se je postavila
na čelo Modrim in s tem pokazala večno spoštovanje, ki ga imajo kozmične prvine do
Kristusa.« Kromacij Oglejski pa pravi: »Božji Sin, ki je Bog
vesoljstva, je v mesu prevzel človeško naravo. Nebo je naznanjalo prihod Edinega
Boga, ki je pred Modrimi v v jaslicah.« Neznani pisec nadalje razlaga: »Potem
ko so Modri doumeli, da je ta otrok kralj, so mu darovali dragoceno zlato, dišeče
kadilo in miro«, in nadaljuje: »Nemogoče bi bilo, da bi
se Modri, potem ko so odšli od Heroda in našli Kristusa, vrnili k njemu. Domov so
se vrnili po drugi poti.« Sveti Leon Veliki pa trdi: »Abrahamu je bilo nekdaj
obljubljeno brezštevilno potomstvo, ki ne bo rojeno po mesu, temveč po rodovitnosti
vere. Vstopi, vstopi v družino očakov velika množica ljudstev... Vsa
ljudstva naj častijo Stvarnika vesolja in Bog naj ne bo znan samo v Judeji, temveč
po vsem svetu.«
Misli Benedikta XVI. Devica Marija, skupaj
s svojim ženinom, predstavlja Izraelski rod, tisti 'ostanek', iz katerega naj
bi vzklil Mesija. Medtem ko modri prestavljajo ljudstva, lahko bi tudi rekli civilizacije,
kulture, verstva, ki, če tako rečemo, so na poti k Bogu, v iskanju njegovega kraljestva
miru, pravičnosti, resnice in svobode. Najprej je jedro, ki ga pooseblja Marija, 'sionska
hči', izraelsko jedro, torej ljudstvo, ki pozna ter ima vero v tistega Boga, ki
se je razodel Očakom ter skozi zgodovino ljudstva. Ta vera doseže svojo dopolnitev
ob polnosti časov v Mariji. V njej, ki je 'blažena, ker je verovala', je Beseda
postala meso. Bog se je 'pojavil' na svetu. Marijina vera postane prvina in
zgled vere Cerkve, ljudstva nove zaveze. To ljudstvo je že od vsega začetka vesoljno
in to vidimo danes v podobah modrih, ki so prispeli v Betlehem, potem ko so hodili
za zvezdo ter za pojasnili Svetega pisma.