Papež Frančišek vrhovnim redovnim predstojnikom: »Prebudite svet!«

RIM (sobota, 4. januar 2014, RV) – »Prebudite svet!« je naslov daljšega prispevka p. Antonia Spadara DJ, direktorja uveljavljene revije La Civilta Cattolica, ki izhaja ob petkih na vsakih štirinajst dni že več kot 150 let. Prispevek je pravzaprav kronološka reportaža p. Spadara pogovora papeža Frančiška z vrhovnimi redovnimi predstojniki, ki je potekal več kot tri ure in pol v novi sinodalni dvorani v Vatikanu. Srečanje, ki se ga je udeležilo 120 vrhovnih predstojnikov, je potekalo po zaključku splošnega zasedanja Zveze vrhovnih predstojnikov in je potekalo v Rimu od 27. do 29. novembra 2013. P. Antonio Spadaro DJ je po posebnem dovoljenju lahko spremljal srečanje ter si zapisoval odgovore papeža Frančiška na vprašanja, ki so mu jih zastavili nekateri vrhovni predstojniki. Vrhovni predstojnike so zanimala vprašanja o identiteti ter poslanstvu redovnikov: »Kaj se pričakuje od posvečenega življenja? Kaj le ta zahteva? Če bi bili vi na našem mestu, kako bi sprejeli svoj poziv iti na obrobja, živeti evangelij sine glossa (torej dobesedno) in tudi preroškost evangelija? Kaj bi vi ob tem storili? Katere so prioritete?«

Redovniki: grešniki in preroki
Papež Frančišek je na začetku pogovora poudaril, da je tudi on redovnik in bo o tem, o čemer se bodo pogovarjali govoril iz izkušnje. Zadnji papež redovnik je bil namreč Gregor XVI., izvoljen leta 1831 in je bil kamaldolenec. Zatem je sveti oče navedel besede svojega predhodnika Benedikta XVI.: »Cerkev raste iz pričevanja in ne prozelitizma« in nadaljeval: »Cerkev mora biti privlačna. Prebudite svet! Bodite pričevalci drugačnega načina delovanja, ravnanja in življenja! Na tem svetu je mogoče živeti drugače. Tukaj namreč govorimo o eshatološkem pogledu, o vrednotah Božjega kraljestva, ki tu, na tej zemlji postanejo po redovnikih inkarnirane. Gre za to, da pustimo vse ter gremo za Gospodom. Ob tem nočem reči, 'radikalno', saj evangeljska zahteva radikalnosti ni samo za redovnike, temveč za vse. Redovniki hodijo za Gospodom na poseben, preroški način. Od vas pričakujem to pričevanje. Posvečene osebe morajo biti moški in ženske, ki so sposobni prebuditi svet. Resnično morate biti priče drugačnega načina delovanja in obnašanja. Toda v življenju je težko, da je vedno vse jasno, natančno, vse na svojem mestu. Življenje je kompleksno, sestavljeno iz milosti in greha. Nekdo, ki ne greši, pravzaprav ni človek. Vsi pogrešimo in moramo priznati svojo slabost. Redovnik, ki prizna, da je slaboten in grešnik, ni v nasprotju s pričevanjem, za katerega je poklican. Nasprotno to pričevanje postane še močnejše in je dobrodejno za vse. To kar pričakujem od redovnikov je pričevanje, to posebno pričevanje želim od redovnikov.«

Formacija je 'ročna obrt' in ne policijski nadzor
Na vprašanje o formaciji je papež Frančišek pokazal na sledeče prioritete: »Formacija kandidatov je temeljnega pomena. Stebri formacije so štrije: duhovni, intelektualni, skupnostni in apostolski. »Današnja kultura je veliko bolj bogata in nasprotojoča si, kot v našem času. V našem času je bila kultura bolj preprosta in urejena. Danes zahteva inkulturacija drugačno držo. Težav se naprimer ne rešuje več preprosto tako, da se nekaj prepove. Potreben je dialog, soočanje. Da bi se izognili težavam, mladi v nekaterih formacijskih hišah enostavno stisnejo zobe, se trudijo ne delati očitnih napak, delati po pravilih in sicer z nasmeškom in čakajo na dan, ko bodo lahko rekli:'Dobro, formacija je za mano'. Takšna drža je hinavščina, sad klerikalizma, strašno zlo. Letos poleti sem v Riu de Janieru rekel članom Sveta škofov latinske amerike (CELAM), da je potrebno premagati to težno po klerikalizmu tako v formacijskih hišah kot v semeniščih. Torej, če je semenišče preveliko, ga je potrebno razdeliti na manjše skupnosti, ki jih vodijo vzgojitelji, ki so sposobni spremljati te osebe. Pogovor med njimi mora biti resen, brez strahu ter iskren. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je danes jezik mladih, ki so v formaciji, drugačen, kot je bil prej. Smo v obdobju sprememb. Formacija je ročno delo in ne policijski nadzor. Vzgajati moramo srce, če ne bomo ustvarjali 'male pošasti'. In potem bodo te 'male pošasti' vzgajale Božje ljudstvo. Ob tem me spreleti srh... Pri formaciji je vedno potrebno misliti na vernike, na verno Božje ljudstvo. Potrebno je vzgajati osebe, ki bodo priče Jezusovega vstajenja. Vzgojitelj mora misliti na to, da je oseba, ki je v formaciji, poklicana skrbeti za Božje ljudstvo.«

Audio: