September »Na ves glas ponavljam: s kulturo spopadov, s kulturo
sporov se ne ustvarja sožitja v nekem ljudstvu in tudi ne med ljudstvi, temveč s kulturo
srečanja, kulturo dialoga. To je edina pot do miru ... Zato, dragi bratje
in sestre, sem se odločil letošnji 7. september, dan pred praznikom rojstva
Marije, Kraljice miru, za vso Cerkev razglasiti kot dan posta in molitve za mir v
Siriji, na Bližnjem vzhodu in po celem svetu.«
Na papeževo željo smo 7.
septembra obhajali dan posta in molitve za mir. Ob tej priložnosti je v Vatikanu potekalo
posebno štiriurno molitveno bdenje. Papež Frančišek je v nagovoru poudaril, da krščanska
vera pogled usmerja na križ: »Tam je mogoče prebrati odgovor Boga, tam se na nasilje
ni odgovorilo z nasiljem, na smrt se ni odgovorilo z jezikom smrti. V tišini križa
hrup orožja molči, govori pa jezik sprave, odpuščanja, dialoga, miru. Nocoj bi rad
prosil Gospoda, da bi mi kristjani in bratje drugih verstev, vsi možje in žene dobre
volje z vso močjo zaklicali: nasilje in vojna nista nikoli pot miru!« Vsakdo naj
prisluhne besedam, ki nam v globini naše zavesti pravijo: »Pojdi ven iz lastnih
interesov, ki izčrpavajo srce; presezi ravnodušnost do drugega, ki srce dela neobčutljivo;
premagaj svoje utemeljevanje smrti in se odpri za dialog, spravo; poglej na bolečino
svojega brata in ne dodajaj nove bolečine, ustavi svojo roko, ponovno zgradi harmonijo,
ki se je zdrobila, in to ne s spopadom, temveč s srečanjem … Naj utihne hrup
orožja!«
Po poletnem premoru je papež Frančišek v začetku septembra ponovno
začel z jutranjimi svetimi mašami v kapeli Doma sv. Marte. Med drugim je vernikom
namenil spodbudne besede: kjer je Bog, tam ni sovraštva, zavisti, ljubosumja; prosimo,
da ne bi nikoli ubili bližnjega s svojim jezikom; kristjan mora premagati skušnjavo,
da bi novost evangelija vrgel v stare mehove; krščansko življenje ima držo veselega
srca; krepost upanja se ne sme pomešati z optimizmom; opravljanje ima kriminalno razsežnost;
zaradi denarja lahko zbolita naše mišljenje in vera; zakrament je srečanje z Jezusom
Kristusom; prosimo za milost, da ne bi pobegnili s križa; znamenji Božje prisotnosti
v Cerkvi sta mir in veselje.
Papež Frančišek je 22. septembra obiskal mesto
Cagliari na Sardiniji. Med njegovimi besedami so bile: »Mislim, da ne le, da pot
je, ampak da nas prav zgodovinski trenutek, v katerem živimo, spodbuja, da bi iskali
in našli poti upanja, ki bi naši družbi odprle nova obzorja … Vsaka kriza,
tudi sedanja, je prehod. Porodne bolečine, ki s seboj prinesejo napor, težave,
trpljenje, prinesejo tudi obzorje življenja, prenove, prinesejo moč upanja
… Osama in zaprtost vase ali v lastne interese nista nikoli pot, da
bi povrnili upanje in delali za prenovo, ampak je to bližina, kultura srečanja.«
Ko
se je v mesecu septembru srečal z vatikanskimi žandarji, je papež Frančišek med drugim
poudaril: »Obrekovanje je jezik, ki se v Vatikanu ne sme govoriti, je prepovedan
jezik, kajti je jezik hudiča, ki ločuje, saj bratje postanejo sovražniki.«
29. septembra je papež daroval sveto mašo ob dnevu katehistov. Dan zatem se je skupaj
s kardinali sestal na konzistoriju, na katerem je sprejel dekret o kanonizaciji papežev
Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. Za svetnika bosta razglašena 27. aprila 2014. 30.
septembra pa je izšel tudi dokument, s katerim je bil uradno ustanovljen svet osmih
kardinalov.
Oktober Oktobrske svete maše v kapeli Doma sv. Marte
so zaznamovale papeževe misli: moč evangelija je v ponižnosti otroka, ki se pusti
voditi očetovi ljubezni in nežnosti; pustimo, da Bog piše naše življenje; ko imaš
zaprto srce, ne moreš slišati Božjega glasu; ko molimo, Gospodu odpremo vrata v naše
življenje; pohlep uničuje medosebne odnose; prosimo za milost, da bi živeli kot resni
kristjani; pomembno je biti pogumen pred spovednikom in poimenovati grehe z njihovimi
imeni; sramovati se pred Bogom je milost.
4. oktobra, na praznik sv. Frančiška
Asiškega, je papež poromal v mesto Assisi. »Frančiškanski mir ni osladno
čustvo. Mir sv. Frančiška je Kristusov mir. Najde ga tisti, ki vzame nase njegov
jarem, to je, njegovo zapoved: Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Ta
jarem se ne more nositi s prevzetnostjo, domišljavostjo, napuhom, ampak samo z blagostjo
in ponižnostjo srca.« To so bile papeževe besede med sveto mašo v Assisiju. V
nagovoru duhovnikom, posvečenim osebam in članom pastoralnih svetov pa je poudaril:
»Najpomembnejša stvar je hoditi skupaj, sodelovati in si od blizu pomagati;
opravičiti se, priznati lastne napake in prositi odpuščanje in tudi sprejeti opravičila
drugih in jim odpustiti.«
Ob Marijanskem dnevu, ki je bil eden izmed dogodkov
na programu leta vere, je papež Frančišek med homilijo pri maši vernikom zastavil
izzivalna vprašanja: Se pustim Bogu presenetiti ali pa se zapiram v gotovosti svojih
načrtov? Ali resnično pustim, da Bog vstopi v moje življenje? Sem kristjan samo občasno
ali sem vedno kristjan? »Sramotno je, da sta na svetu še vedno lakota in podhranjenost,«
te besede pa je papež Frančišek zapisal v posebnem sporočilu ob svetovnem dnevu hrane.
Konec oktobra smo v Cerkvi obhajali dan družin. Te so se v velikem številu zbrale
na Trgu sv. Petra. Papež jim je namenil besede: »Če hoče neka družina iti naprej,
mora uporabljati tri besede: Smem? Hvala. In oprosti. Tri ključne besede.«