Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za praznik Marije Božje Matere

Na prvi dan leta se zberemo po Božji previdnosti k obhajanju liturgije, ki nas prevzame zaradi svojega bogastva in lepote. Na prvi dan civilnega novega leta in zadnji dan božične osmine je praznik Marijinega Božjega Materinstva, ki se dobro ujema s Svetovnim dnevom miru. V luči Kristusovega rojstva vam vsem voščim vse najboljše v novem letu.

Beseda, od dogodka v Betlehemu naprej, kot jo je v vsej zgodovinski resničnosti opisal evangelist Luka (Lk 2,16-21) in kot jo je z vidika odrešenja opisal apostol Pavel Galačanom (Gal 4,4-7), je postala blagoslov za Božje ljudstvo in za vse človeštvo.

Tako se je dopolnil starodavni tradicionalni judovski blagoslov (4Mz 6,22-27), med katerim so izraleski duhovniki klicali nad ljudstvo Gospodovo ime. V obliki tri zložnega stiha so trikrat nad vernike klicali sveto Ime, naj jim podeli milost in mir. Ta starodavni obred nakaže zelo pomembno resničnost: da bi lahko ljudje hodili po poti miru, je potrebno, da jih razsvetli Božje obličje in prejmejo v njegovem imenu blagoslov. Z učlovečenjem se je ravno to dokončno uresničilo. Prihod Božjega Sina v naše meso in zgodovino, je prinesel nepreklicen blagoslov, Luč, ki več ne ugasne in ki daje vernikom in ljudem dobre volje možnost ustvariti civilizacijo ljubezni in miru (Homilija Benedikta XVI., Vatikanska bazilika, 1. januar 2009).

V prvem berilu smo slišali vzklik: »GOSPOD naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir«. Naj Gospod podeli mir vsakemu od vas, vašim družinam, vsemu svetu. Vsi hrepenimo po tem, da bi živeli v miru, vendar pa pravi mir, tisti, ki so ga oznanjali angeli na božično noč, ni preprosto nekaj, do česar se je človek dokopal s svojim prizadevanjem ali pa sad političnih sporazumov. Ta mir je Božji dar, za katerega je potrebno nenehno prositi in ki je istočasno nekaj, zakaj si je potrebno nenehno potrpežljivo prizadevati in hkrati ostati odprti za Gospodove zapovedi (Homilija Benedikta XVI., Vatikanska bazilika, 1. januar 2008).

Vse to nas vabi, da obrnemo pogled na Njo, ki je » sprejela v svoje srce in telo Božjo Besedo in tako prinesla svetu Življenje«. Zaradi tega, pravi drugi vatikanski koncil, jo priznavamo in častimo, kot resnično Božjo Mater. Marija kot Božja Mati, Theotokos, Dei Genetrix. Kristusovo rojstvo, ki ga v teh dneh obhajamo je popolnoma obsijano z Marijino lučjo. Ko se naš pogleded v jaslicah ustavi in zre Otroka, ne moremo da se ne bi hvaležno obrnili tudi k Materi, ki je s svojim 'da' omogočila dar Odrešenja. Zdaj vemo, zakaj je božični čas tudi marijansko obarvan. Rojstvo Jezusa, človeka in Boga ter Marijino Božje materinstvo sta resničnosti, ki sta med sabo neločljivo povezani. Marijina skrivnost in skrivnost edinorojenega Božjega Sina, ki je postal človek, sta ena sama skrivnost, pri kateri ena pomaga bolje razumeti drugo (Homilija Benedikta XVI., Vatikanska bazilika, 31. decembra 2008).

Recimo Mariji: nebeška Odrešenikova Mati, spremljaj nas skozi vse leto, ki se začenja in od Boga izprosi dar miru bodisi za Sveto deželo bodisi za vse človeštvo. Sveta Božja Mati, prosi za nas (Homilija Benedikta XVI., Vatikanska bazilika, 1. januar 2009).