Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik Marije, Božje Matere
VATIKAN (torek, 31. december 2013, RV) – Duhovne misli cerkvenih očetov in
Benedikta XVI. za praznik Marije, Božje Matere
Lukov evangelij 2,16-21 Obisk
pastirjev Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, ki je ležalo
v jaslih. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem
otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim
povedali pastirji. Marija pa je vse te besede ohranila in premišljevala v svojem srcu.
In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli,
tako kakor jim je bilo povedano.
Jezusovo obrezovanje Ko
je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor
je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu.
Razlaga
cerkvenih očetov Sv. Gregor Veliki pravi: »V Jezusovem rojstvu se Božja
slava razodeva na zemlji kot mir ter dobra volja med Bogom in človeštvom, med
angeli in ljudmi«. Sv. Avguštin ob tem pravi: »Jezus je mož miru, celotno in
popolno učlovečenje modrosti«. Sv. Efrem Sirski pa vse to povzame v sledečo misel:
»Z rojstvom in smrtjo Jezusa iz Nazareta, sta v miru povezani nebo in zemlja«.
Sv. Beda Častitljivi pravi, da so »pastirji, prvi oznanjevalci evangelija, postavili
vzorec pridiganja pasterjem Cerkve. Marija je ohranila v svojem srcu to, kar je slišala
in sedaj primerja to s tem, kar je brala v Stari zavezi in s tem, kar sedaj z razume
ob Jezusovem rojstvu.«
Origen pravi, da se je Jezusova obreza zgodila enkrat,
velja pa za vse. Jezusovo ime, ki pomeni Bog je Rešitelj, ima namreč moč, da porazi
Satana in duhove teme. Sveti Beda Častitljivi ter sv. Ciril Aleksandrijski razlagata:
»Že osmi dan Jezusovega življenja je njegovo izničenje in vstajenje razodeto
v imenu, obrezi ter krstu, da s tem začne poslednje dni.«
Misli
Benedikta XVI. Vse to nas vabi, da obrnemo pogled na Njo, ki je »sprejela
v svoje srce in telo Božjo Besedo in tako prinesla svetu Življenje«. Zaradi tega,
pravi drugi vatikanski koncil, jo priznavamo in častimo, kot resnično Božjo Mater.
Marija kot Božja Mati, Theotokos, Dei Genetrix. Kristusovo rojstvo, ki ga v teh
dneh obhajamo je popolnoma obsijano z Marijino lučjo. Ko se naš pogleded v jaslicah
ustavi in zre Otroka, ne moremo da se ne bi hvaležno obrnili tudi k Materi, ki je
s svojim 'da' omogočila dar odrešenja. Zdaj vemo, zakaj je božični čas tudi
marijansko obarvan. Rojstvo Jezusa, človeka in Boga ter Marijino Božje materinstvo
sta resničnosti, ki sta med sabo neločljivo povezani. Marijina skrivnost in skrivnost
edinorojenega Božjega Sina, ki je postal človek, sta ena sama skrivnost, pri kateri
ena pomaga bolje razumeti drugo (Homilija Benedikta XVI., Vatikanska bazilika, 31.
decembra 2008).