Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za nedeljo Svete Družine

Beg v Egipt (Mt 2, 13-15)
Ko so (modri) odšli, glej, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in mu rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Ostani tam, dokler ti ne sporočim; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga pokončal.« Vstal je, še ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku:
Iz Egipta sem poklical svojega sina.

Vrnitev iz Egipta in naselitev v Nazaretu (Mt 2,19-23)
Ko je Herod umrl, se je v Egiptu Gospodov angel prikazal Jožefu v spanju in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi v Izraelovo deželo, kajti pomrli so tisti, ki so otroku stregli po življenju.« Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v izraelsko deželo. Ko je slišal, da v Judeji vlada Arheláj namesto svojega očeta Heróda, se je bal tja iti. Ker pa je bil v sanjah opomnjen, se je umaknil v galilejsko deželo. Ko je prišel tja, se je nastanil v mestu, ki se imenuje Nazaret, da se je spolnilo, kar so govorili preroki:
Imenoval se bo Nazaréjec.

Razlaga cerkvenih očetov
Neznani pisec razlaga beg v Egipt: »Jožef je ponoči med preganjanjem bežal v Egipt in se je vrnil iz Egipta podnevi, ko je bilo popolnoma varno.« Sveti Hilarij iz Poitiersa pa nadalje razlaga: »Jožef je predpodoba službe apostolov.« Sv. Janez Krizostom pravi, da je bil Jožef notranje spodbujen bežati iz Beltehema preko Egipta v Galilejo. Neznani pisec ter sv. Hieronim pravita: »Sveto pismo v polnosti potrjuje, da bo Mesija svet, to pa sovpada z prvotno podobo Nazarejca«. Ta beseda, kot pravi Ciril iz Aleksandrije, predlaga dvojen pomen in sicer svetost ter razcet. Kdo so bili 'nazarejci' natančno razloži Kromacij Oglejski: »Nazarejce so imenovali vse tiste, ki so Bogu z odlično zaobljubo darovali svojo čistost in tudi tiste, ki so si pustili rasti lase. Po posebnem predpisu pa naj bi tudi darovali daritve.«

Misli Benedikta XVI.
Rojstvo vsakega otroka prinese nekaj od te skrivnosti. To zelo dobro vedo starši, ki ga sprejmejo kot dar in to tudi povedo. Vsi mi smo slišali očeta in mamo reči: »Ta otrok je dar, čudež!« Dejansko človeška bitja ne dojemajo rojevanje, kot čisto razmnoževalno dejanje, ampak to razumejo kot bogastvo. Začutijo, da je vsako človeško bitje, ki se pojavi na zemlji najodličnejše znamenje Stvarnika, Očeta, ki je v nebesih. Kako pomembno je, da je vsak otrok, ki se rodi na svet, v družini sprejet s toplino. Zunanja udobnost ni toliko pomembna, saj so bile jaslice za Jezusa prva zibelka. Ob Mariji in Jožefu pa je začutil nežnost in lepoto biti ljubljen. Otroci potrebujejo ravno to: ljubezen očeta in matere. To jim da gotovost, saj jim med odraščanjem omogoča odkriti smisel življenja. Sveta nazareška Družina je šla skozi številne preizkušnje, kakor 'poboj nedolžnih otrok', kakor omenja Matejev evangelij, zaradi katerega sta morala Jožef in Marija bežati v Egipt (prim Mt, 2,13-23). Toda z zaupanjem v Božjo previdnost, sta našla prebivališče in tako zagotovila Jezusu vedro mladost in trdno vzogjo.

Dragi prijatelji, sveta Družina je gotovo edinstvena in neponovljiva, a je krati zgled življenja za vsako družino, saj se je Jezus hotel roditi v človeški družini, da bi jo s tem blagoslovil in posvetil. Zaupajmo zato Mariji in Jožefu vse družine, da ne bodo izgubile poguma pred preizkušnjami in težavami, temveč vedno gojile zakonsko ljubezen in se z zaupanjem posvetile služenju življenja in vzgoje.

Audio: