Januar in februar

Odpoved petrinski službi, konklave, začetek novega pontifikata, svetovni dan mladih, sklep leta vere … Vse to in še marsikaj drugega smo doživeli v iztekajočem se letu 2013. V naslednjih dneh se bomo spomnili glavnih dogodkov in pomenljivih besed svetega očeta, ki so v tem letu zaznamovale življenje vesoljne Cerkve. Najpomembnejši dogodki zgodovinskega pomena so se zgodili prav v prvih mesecih, ob katerih se bomo zaustavili danes.

Januar
»To je temelj našega miru: gotovost, da v Jezusu Kristusu zremo sijaj obličja Boga Očeta, da smo po Sinu sinovi in hčere in imamo tako na poti življenja isto varnost, ki jo otrok doživlja v objemu dobrega in vsemogočnega Očeta.« To so bile ene prvih besed papeža Benedikta XVI. v letu 2013. Z njimi je nagovoril vernike, zbrane pri sveti maši, ki jo je daroval 1. januarja, na praznik Marije Matere Božje, ki je obenem tudi svetovni dan miru. Med prvo letošnjo sredino splošno avdienco pa je Benedikt XVI. zatrdil: »Vedno, tudi sredi najtežavnejših ovir, s katerimi se moramo soočiti, moramo imeti zaupanje v Boga, obnavljati vero v njegovo navzočnost in delovanje v naši zgodovini, prav tako pa tudi v Marijino. Bogu ni nič nemogoče!«

»Izgradnja miru gre vedno znova preko varovanja človeka in njegovih temeljnih pravic.« Te besede je papež Benedikt XVI. januarja postavil v ospredje med avdienco s člani diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu. Zaposlene pri Inšpektoratu za javno varnost v Vatikanu pa je Benedikt XVI. spomnil na leto vere, in sicer kot na »priložnost«, tako jim je dejal, »da obudite evangeljsko sporočilo in mu omogočite, da na še globlji način vstopi v vašo zavest in vsakdanje življenje, s tem da boste pogumno pričevali o Božji ljubezni v vsakem okolju, tudi na vašem delovnem mestu.«

Na praznik Jezusovega krsta je Benedikt XVI. v Sikstinski kapeli krstil dvajset novorojenčkov. Njihovim staršem je namenil besede: »S tem, ko prosite za krst svojih otrok, izražate svojo vero, veselje, da ste kristjani in da pripadate Cerkvi. To je veselje, ki izhaja iz zavesti, da ste prejeli velik dar od Boga, to je, vero, dar, ki si ga nihče med nami ni zaslužil, ampak nam je bil dan zastonj in na katerega smo odgovorili s svojim 'da'.«

Konec januarja, ob sklepu tedna molitve za edinost med kristjani, med večernicami v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja pa je papež Benedikt XVI. izpostavil: »Naše iskanje edinosti v resnici in ljubezni ne sme nikoli izgubiti izpred oči predstave, da je edinost kristjanov dar Svetega Duha in presega naše napore. Zato je duhovni ekumenizem, predvsem pa molitev, srce ekumenskega prizadevanja. Pa vendar, ekumenizem ne bo rodil trajnih sadov, če ga ne bodo spremljala konkretna dejanja spreobrnjenja, ki prebujajo vest in spodbujajo ozdravljenje spominov in odnosov.«

Februar
»Potem, ko sem si večkrat izprašal vest pred Bogom, sem prišel do gotovosti, da moje moči zaradi starosti niso več primerne za zadostno opravljanje petrinske službe.« Te besede, izgovorjene med konzistorijem 11. februarja letos, so spremenile potek dogajanja in globoko zaznamovale življenje Cerkve. Papež Benedikt XVI. se je odpovedal petrinski službi: »S tem, da se dobro zavedam resnosti tega dejanja, v polni svobodi izjavljam, da se odpovedujem službi rimskega škofa, naslednika sv. Petra, ki so mi jo kardinali zaupali 19. aprila 2005; od 28. februarja 2013 od 20. ure naprej bo sedež v Rimu, sedež sv. Petra, izpraznjen in bodo morali tisti, ki so za to pristojni, sklicati konklave za izvolitev novega papeža.«

Benedikt XVI. nas je s svojo napovedjo, kot je kasneje dejal vatikanski tiskovni predstavnik, p. Federico Lombardi, »malo presenetil«. Zgled velike notranje svobode; ganjenost; razumevanje; za sabo pušča neizbrisno sled v življenju in zgodovini katoliške Cerkve; ponižnost in pogum; njegova odločitev zasluži veliko spoštovanje: taki so bili odzivi, ki so v mesecu februarju odzvanjali po svetu, bodisi v krščanskem ali nekrščanskem okolju. P. Lombardi pa je ob odločitvi 85-letnega papeža Benedikta XVI. še dejal, da le-ta »z zaupanjem vabi Cerkev, da se zanese na Svetega Duha in novega Petrovega naslednika.«

Ena zadnjih obveznosti papeža Benedikta XVI. je bila srečanje z duhovniki rimske škofije. Med drugim jim je dejal: »Vedno je veliko veselje videti, kako Cerkev živi, kako je Cerkev v Rimu živa! Tu so pastirji, ki v duhu najvišjega Pastirja vodijo Gospodovo čredo.«

Zadnje evharistično bogoslužje, ki ga je papež Benedikt XVI. vodil v baziliki sv. Petra, je potekalo na pepelnično sredo. Angelovo češčenje je skupaj z verniki na Trgu sv. Petra zadnjič molil v nedeljo, 24. februarja.

Zadnjo splošno avdienco, ki se je je udeležilo več kot 150 tisoč oseb, pa je papež Benedikt XVI. imel 27. februarja. Med vzdušjem ganjenosti in hvaležnosti so odzvanjale njegove besede: »Ne zapuščam križa, ampak ostajam na nov način ob križanem Gospodu. Ne nosim več oblasti službe za vodenje Cerkve, ampak ostajam v služenju molitve … Še naprej bom spremljal pot Cerkve z molitvijo in premišljevanjem, s tisto predanostjo Gospodu in njegovi nevesti, ki sem se jo trudil doslej živeti vsak dan in bi jo vedno hotel živeti. Prosim vas, da se me spominjate pred Bogom.« Benedikt XVI. je spregovoril tudi o osmih letih svojega pontifikata: »Počutil sem se kot sveti Peter z apostoli v čolnu na Galilejskem jezeru. Gospod nam je dal veliko dni s soncem in lahnim vetričem, ko je bil ribolov obilen; a bili so tudi trenutki, ko so bile vode razburkane in veter nasproten, kakor v vsej zgodovini Cerkve, in zdelo se je, da Gospod spi. Toda vedno sem vedel, da je na tem čolnu Gospod in vedno sem vedel, da čoln Cerkve ni moj, ni naš, ampak je njegov, in da Gospod ne bo pustil, da se potopi. On ga krmari, seveda tudi s pomočjo ljudi, ki jih je izbral, ker je tako želel. To je bila in je gotovost, ki je nič ne more zatemniti. In ravno zato je danes moje srce polno hvaležnosti Bogu, ker ni nikoli prikrajšal vse Cerkve in tudi mene ne za svojo tolažbo, svojo luč, svojo ljubezen.«

28. februarja dopoldne se je papež Benedikt XVI. poslovil še od kardinalov. Pomenljive so bile njegove sklepne besede: »Med vami, v kardinalskem zboru, je tudi bodoči papež, kateremu že danes obljubljam svoje brezpogojno spoštovanje in pokorščino.« Tega dne, ob 17. uri popoldne, je Benedikt XVI. nato zapustil Vatikan in se umaknil v Castel Gandolfo. Prebivalcem tega kraja je še zadnjič kot papež podelil apostolski blagoslov in jim namenil tudi svoje zadnje javne besede: »Sem samo romar, ki začenja zadnji del svojega romanja na tej zemlji.«

Ob 20. uri 28. februarja 2013 se je pontifikat Benedikta XVI. iztekel. Petrov sedež je bil izpraznjen. Papeško stanovanje so zapečatili in katoliška Cerkev je vstopila v obdobje 'sede vacante'.

Audio: