VATIKAN (ponedeljek, 23. december 2013, RV) – Za božič tako kot Marija naredimo
prostor Jezusu, ki prihaja. To je bila papeževa spodbuda med današnjo jutranjo mašo
v kapeli Doma svete Marte. Sveti oče je poudaril, da Gospod svojo Cerkev obiskuje
vsak dan. Ob tem je posvaril pred držo zaprtosti duše. Kristjan mora vedno živeti
v čuječem pričakovanju Gospoda.
Božič je blizu. V teh zadnjih dneh pred praznikom
Gospodovega rojstva je Cerkev po papeževih besedah torej tako kot Marija v pričakovanju
poroda. Marija je takrat občutila tisto, kar čutijo vse ženske v tistem času. Občutila
je notranje zaznave v svojem telesu, v svoji duši, da otrok prihaja. Marija, kot je
nadaljeval papež Frančišek, v srcu čuti, da želi gledati obraz Otroka. Tudi mi kot
Cerkev spremljamo Marijo na tej poti pričakovanja. Papež je nato dodal, da Gospod
pride dvakrat. Te dni bomo praznovali njegovo »fizično rojstvo«. Drugo rojstvo
bo na koncu, ko bo prišel dopolnit. Sveti Bernard pa je govoril še o tretjem rojstvu:
»Obstaja
tudi tretji Gospodov prihod: to je tisti, ki se zgodi vsak dan. Gospod vsak
dan obišče svojo Cerkev! Obišče vsakogar izmed nas.« Tako tudi naša
duša vstopi v to podobnost: naša duša je podobna Cerkvi, naša duša je podobna Mariji.
Puščavski očetje, na katere je spomnil papež Frančišek, so poudarjali, da so Marija,
Cerkev in naša duša ženskega spola in kar se reče o eni, se analogno lahko reče tudi
o drugi. Torej je naša duša v pričakovanju na Gospodov prihod, naša duša je odprta
in kliče: »Pridi Gospod!« Te dni Sveti Duh vsakogar izmed nas nagiba k molitvi:
»Pridi! Pridi!« Kot Marija je v adventnem času cela Cerkev v čuječem pričakovanju.
Čuječnost pa je »vrlina« romarja, je zatem poudaril papež Frančišek. Mi vsi
»smo romarji«.
»Sprašujem se: smo v pričakovanju ali smo zaprti?
Smo čuječi ali smo na varnem v nekem hotelu ob poti in nočemo več iti
dalje? Smo romarji ali le blodimo?« Cerkev nas vabi, da bi molili »Pridi!«,
da bi odprli svojo dušo in da bi bila naša duša v teh dneh čuječa v pričakovanju.
Tako je dejal papež in zastavil še vprašanji, če imamo prostor za Gospoda ali imamo
prostor za zabave, nakupe, za hrup; če je naša duša odprta ali pa je zaprta ter imamo
na vratih napis: »Prosim, ne moti!« Svet se ne konča z nami, je nato opozoril
papež Frančišek. Nismo mi najpomembnejši na svetu, ampak je Gospod.
Zato moramo
zares večkrat ponoviti: »Pridi!« Prizadevati si moramo, da naša duša ne bi
bila duša, ki pravi: »Ne moti!« Nasprotno, papež je sklenil z molitvijo, da
bi bila naša duša »odprta, da bi bila velika duša, da bi v teh dneh sprejela Gospoda
in bi začela čutiti tisto, kar nam bo Cerkev jutri rekla v antifoni: 'Zavedajte
se, da danes pride Gospod! In jutri boste gledali njegovo slavo!'«