Drage sestre in dragi bratje! Nikoli ne zvenijo te besede o bratstvu bolj pristno
kot v božičnih praznikih, ko podoživljamo, da je Božji Sin kot naš brat prišel na
svet iz ljubezni med nas, da bi z nami delil polnost življenja, pa tudi preizkušnje
in trpljenje. Ni dovolj, da ga občudujemo v tej ljubezni in v tem izničenju, niti
ni dovolj, da ga molimo, ampak, da mu služimo v bratih in sestrah, s katerimi se je
z učlovečenjem najtesneje povezal, kar je celo sam razglasil, ko je rekel, da storimo
njemu, kar smo storili kateremu koli človeku, zlasti ubogim. S tem in predvsem z lastnim
zgledom pozorne ljubezni in služenja ubogim, bolnim in vsem, ki jih je življenje postavilo
na rob družbe, je razglasil ljubezen in dobroto za osnovni zakon krščanstva. Preden
je iz tega sveta odšel, je posebej poudaril, da bo prav ta ljubezen razpoznavno znamenje
kristjanov. Učlovečena in uzakonjena Ljubezen, ki je v sveti božični noči zasijala
z Jezusovim rojstvom, naj bi po nas razsvetlila ves svet, da bi se nikomur ne bilo
treba več bati teme življenja.
Obnovljeno vero v to oznanilo božičnega praznika
želim vsem, še posebej pa tistim, ki preživljate različne preizkušnje zaradi bolezni,
revščine, neuspehov in nerazumevanja, negotove prihodnosti – v družinah, bolnišnicah,
domovih za ostarele ali v zaporih.
Božično voščilo velja vsem rojakom po svetu,
tudi slovenskim vojakom na različnih mirovnih misijah in vsem vernikom drugih krščanskih
skupnosti. V novem Gospodovem letu 2014 pa želim vsem Božje varstvo, miru in srečno
izpolnitev čim več načrtov in želja, ki so po Božji volji.