VATIKAN (nedelja, 22. december 2013, RV) – »Razlog našega upanja je, da
je Bog z nami.« Tako je dejal papež Frančišek med splošno avdienco preteklo sredo,
zadnjo pred božičem. Katehezo je posvetil Jezusovemu rojstvu. Le-tega obhajamo s praznikom
»zaupanja in upanja, ki premaga vsako negotovost in pesimizem«. Pri tem je
papež poudaril, da Bog pride, da bi prebival z ljudmi. Izbere zemljo kot svoje bivališče,
da bi bil skupaj s človekom in se pustil najti tam, kjer ta preživlja svoje dni v
veselju in žalosti.
Jezus je Bog z nami »Prisotnost Boga sredi
človeštva se ni uresničila v idealnem, idiličnem svetu, ampak v tem realnem svetu,
zaznamovanem z mnogimi dobrimi in slabimi stvarmi, s spori, hudobnostjo,
revščino, objestnostjo in vojnami.« Tako je Gospod na nepremagljiv način
pokazal svojo ljubezen do človeških bitij. »On je Bog z nami,« je poudaril
papež Frančišek: »Jezus je Bog z nami, od vedno in za vedno je z nami v
trpljenju in bolečinah sveta.Jezusovo rojstvo je izraz, da je Bog enkrat za
vselej stopil na stran človeka, da bi nas rešil, nas dvignil iz prahu naše
bede, naših težav in naših grehov.«
Božič je veselje O Jezusovem
rojstvu in božiču je papež Frančišek med drugim spregovoril tudi v intervjuju za italijanski
časnik La Stampa. »Božič je zame upanje in nežnost. Božič je veselje,« tako
je dejal papež in pojasnil, da ta praznik pomeni srečanje z Jezusom. Govori nam o
nežnosti in upanju. Bog nam namreč pravi dvoje. Najprej: Imejte upanje. Bog namreč
vedno odpre vrata, nikoli jih ne zapre. Kot drugo pa nam pravi: Ne bojte se nežnosti.
»Ko kristjani pozabijo na upanje in nežnost, postanejo hladna Cerkev, ki ne ve,
kam iti, ter se zapleta v ideologije in posvetne drže.« Božič je veselje, notranje
veselje, veselje luči in miru, je še zatrdil papež Frančišek in dodal, da ko človek
ni zmožen sprejeti tega veselja ali mu neka človeška situacija preprečuje, da bi ga
dojel, potem živi božič zgolj s posvetnim veseljem.
Papež Frančišek praznoval
77. rojstni dan V preteklem tednu, 17. decembra, je papež Frančišek praznoval
77. rojstni dan. Otroci iz dispanzerja svete Marte so mu za to priložnost zapeli in
mu podarili torto že nekaj dni poprej. Prav na dan svojega rojstnega dne pa je papež
v družinskem vzdušju daroval mašo, pri kateri je prisostvovalo vse osebje Doma svete
Marte, kjer prebiva.
Služenje evangeliju se mora znebiti vsake osebne slave
ali koristi Služenje evangeliju se mora znebiti vsake osebne slave ali koristi.
Tako se glasi eden od poudarkov papeža Frančiška v pismu, ki ga je ta teden namenil
trinitarnemu redu ob praznovanju 800. obletnice smrti njihovega ustanovitelja sv.
Janeza de Mathe in 400. obletnice smrti reformatorja reda sv. Janeza Krstnika od Brezmadežnega
spočetja. Tako kot ona dva, je zapisal papež v pismu, »smo vsi poklicani, da doživimo
veselje, ki prihaja iz srečanja z Jezusom, da bi presegli egoizem, izstopili
iz svoje lagodnosti in se pogumno podali na tiste kraje, ki potrebujejo luč evangelija«.
Kultura
srečanja. Božič kor praznik srečanja »Ste diplomatski funkcionarji in vse
vaše delo teži, da bi se predstavniki držav, mednarodnih organizacij, institucij
lahko srečali na najdonosnejši način.« Tako je papež dejal italijanskim diplomatom,
ki jih je sprejel v avdienco pretekli petek. Spregovoril jim je o »kulturi srečanja«.
Njihovo delo je namenjeno rasti pozitivnih odnosov, utemeljenih na medsebojnem poznavanju,
spoštovanju, skupnem iskanju poti razvoja in miru. Papež Frančišek je diplomate nato
opozoril še, da je prav božič »praznik srečanja«, in sicer med Bogom in človekom.
Na ta bližajoči se praznik je zatem spomnil tudi mlade iz italijanske Katoliške akcije,
s katerimi se je prav tako srečal v petek. »Na obrazu malega Jezusa kontempliramo
obraz Boga, ki se ne razodene v sili, moči, temveč v šibkosti in krhkosti novorojenca.«
Ta Otrok razodeva »zvestobo in nežnost brezmejne ljubezni, s katero Bog obdaja
vsakogar izmed nas«.
Hrane se ne meče proč S hrano, ki jo vržemo
proč, bi lahko nasitili vse lačne ljudi po svetu. Tako je papež Frančišek zatrdil
v kratkem video sporočilu, ki ga je namenil tako imenovanim 'cartoneros' – osebam,
ki živijo zahvaljujoč reciklaži kartona in drugih materialov. Papež Frančišek njihovo
delo zelo ceni, saj je po eni strani ekološko, po drugi pa gre za proizvodnjo, ki
ustvarja bratstvo in daje dostojanstvo delu.
Profesionalnost, služenje,
svetost življenja »Vsem tem bratom hočem povedati, da predstavljajo zelo
pomembno pričevanje na poti Cerkve. Zato so zgled ter iz tega zgleda in pričevanja
bom potegnil tri značilnosti uradnika kurije in toliko bolj predstojnika. Poudariti
želim: profesionalnost, služenje in svetost življenja«. Te besede je papež Frančišek
včeraj namenil članom Rimske kurije, ki jih je pred božičem tradicionalno sprejel
v avdienco, da bi se jim zahvalil za njihovo delo in da bi si medsebojno izmenjali
voščila.
Papeževe jutranje homilije v Domu sv. Marte »Kadar v
Božjem ljudstvu ni preroštva, praznino, ki jo pusti, zapolni klerikalizem.« Tako
je papež Frančišek zatrdil med jutranjo mašo v Domu svete Marte v ponedeljek. Poudaril
je, da je prerok nekdo, ki ima znotraj sebe tri trenutke: preteklost, sedanjost in
prihodnost. »Preteklost: prerok se zaveda obljube in ima Božjo obljubo v svojem
srcu, jo živi, se je spominja, jo ponavlja. Potem gleda sedanjost, gleda svoje ljudstvo
in čuti moč Duha, da mu reče besedo, ki mu pomaga dvigniti se in nadaljevati pot nasproti
prihodnosti. Prerok je človek treh časov: obljube preteklosti; kontemplacije sedanjosti;
poguma, da pokaže pot nasproti prihodnosti.« V torek, ko je praznoval rojstni
dan, je papež med jutranjo mašo izpostavil Gospodovo navzočnost v naših življenjih.
Bog je želel ustvarjati zgodovino skupaj z nami, je dejal. Zgodovino, ki gre od svetosti
do greha: »Njegovo veselje je bilo deliti svoje življenje z nami.« Ko Bog želi
povedati, kdo je, pravi: »Jaz sem Bog Abrahamov, Izakov, Jakobov.« Papež je
zatrdil, da to pomeni, da Bog od nas vzame ime in ga naredi za svoj priimek: »Od
nas dobi priimek. Božji priimek je vsakdo izmed nas.« V četrtek je med jutranjo
mašo papež Frančišek poudaril, da je za rodovitnost nujna ponižnost. Narediti moramo
dve stvari. »Prvo: da prepoznamo svojo suhoto, svojo nezmožnost dati življenje.
Drugo: da prosimo: 'Gospod, želim biti rodoviten. Želim, da moje življenje daje življenje,
da je moja vera rodovitna, da bi šel naprej in jo lahko dajal drugim.'« Homilijo
med jutranjo mašo v petek pa je papež posvetil tišini: »Tišina je oblak, ki prikrije
skrivnost našega odnosa z Gospodom, naše svetosti in naših grehov. Te skrivnosti ne
moremo razložiti. Toda kadar v našem življenju ni tišine, se skrivnost izgubi, odide.«
Tišina je tisto, kar varuje skrivnost. Kajti skrivnost našega odnosa z Bogom, naše
poti, našega zveličanja ne sme biti reklamirana. Tako je poudaril papež Frančišek
in dodal še molitev, da bi nam Gospod vsem dal »milost, da bi ljubili tišino, da
bi jo iskali in da bi imeli srce, katerega varuje oblak tišine«.