Duhovne misli cerkevnih očetov za 3. adventno nedeljo
Vprašanje Janeza Krstnika in Jezusovo pričevanje o njem Ko pa je Janez
v ječi slišal o Kristusovih delih, mu je rekel po svojih učencih, ki jih je poslal
k njemu: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Jezus jim je odgovoril
in rekel: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: 'Slepi spregledujejo
in hromi hodijo, gobavi so očiščeni in gluhi slišijo, mrtvi so obujeni in ubogim se
oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj'«
Ko
so ti odšli, je Jezus začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo?
Trs, ki ga veter maje? Ali kaj ste šli gledat? Človeka, v mehko oblečenega? Glejte,
tisti, ki se v mehko oblačijo, živijo v kraljevskih hišah. Ali kaj ste šli
gledat? Preroka? Da, povem vam, še več kot preroka. Ta je tisti, o katerem
je zapisano:
'Glej, jaz pošiljam svojega glasnika
pred tvojim obličjem, ki bo pripravljal tvojo pot pred teboj'.
Resnično,
povem vam: Med rojenimi od žená ni vstal večji od Janeza Krstnika, vendar
je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega.
Razlaga cerkvenih
očetov Sv. Hieronim in sv. Hilarij iz Poitiersa pravita, da je tudi Janez,
ki ga bo Herod Antipa kmalu zatem ubil, poslal svoje učence h Kristusu, da bi oni,
potem ko bodo videli njegove čudeže ter njegovo moč, lahko verovali vanj. Gregor Veliki
se ob tem sprašuje, čemu je Janez poslal svoje učence, da bi Jezusa vprašali to, kar
bi lahko on sam vprašal, ter dodaja, da Janez prazvaprav sprašuje, če ni morda on
tisti predhodnik Jezusovega poslanstva na tem svetu. Teodor iz Mopsuestije pravi,
da je nemogoče, da Janez ne bi poznal Krisusa in nadaljuje, da zato vsak, ki hoče
poznati Jezusa, ga mora osebno spoznati.
Cerkveni očetje ponujajo različne
razlage tega odlomka. Sv. Hilarij pravi: 'Kakor je Postava napovedala Kristusa
in odpuščanje grehov ter obljubljala nebeško kraljestvo, tako je Janez vsa ta dela
izpolnil. Ko je bila torej učlovečena Postava prisiljena iti v zapor, je le-ta poslala
misijo, da bi po njej slišala veselo novico.' Sv. Janez Krizostom nadalje razlaga:
'Jezus ni rekel nič takega, da bi razodel svojo resnično identiteto, temveč je
pustil, da so to lahko razumeli iz njegovih čudežev'. Neznani pisec pa pravi,
da je 'Jezus odgovoril Janezovim učencem: Blagor vam, če se ne boste nad
mano pohujšali'. Sv. Janez Krizostom nadaljuje to misel takole: 'Jezus je s
tem opravičil Janezovo obnašanje in tako pokazal, da le-ta ni spremenil dosedanjega
pričevanja, ampak je za vedno ostal trden pri svojem prepričanju'. Sv. Hieronim
takole razlaga Jezusove besede, ki jih je namenil tistim, ki so šli v puščavo gledat
Janeza: 'Spominjajte se razloga, zakaj ste šli v puščavo: Gotovo ne zato, da bi
videli človeka podobnega trsu, ki ga kakršen koli veter maje, torej tako površinskega
človeka, ki je negotov nad tem, kar je on sam oznanjal'. Gregor Veliki in Neznani
pisec temu pritrjujeta: 'Prav gotovo Janez ni bil trs, ki ga je kakršen koli vetrič
odobravanja ali kritike zamajal'. Neznani pisec k temu dodaja: 'Janez še ni
začel pričevati o Kristusu, ko mu je ta dal več, kot je on rekel. Ko pa je Janez poveličal
Kristusa, ga je poveličal na človeški način, Kristus pa mu je podelil božjo slavo'.
Sveti
Hieronim nadalje omenja, da je 'Janez opisan kot glasnik oziroma angel'. Neznani
pisec pa to bolj podrobno razloži: 'Angelski je tisti, ki je s svojo človeško naravo
prispel do angelske svetosti in uspel doseči od Božje milosti to, kar po svoji naravi
ni imel. S tem, da je bil človek in bil hkrati imenovan angel, je Janez dosegel večjo
slavo, kot bi jo, če bi bil samo angel tako po imenu kot po naravi'.
'Ko
je Jezus rekel o Janezu, da je največji med preroki, je s tem nakazal v kakšnem smislu.
S tem, da je bil tako blizu tistemu, ki mora priti' začenja misel sv. Janez Krizostom
, ki jo Neznani pisec nadaljuje: 'je Janez potrdil, da je tisti, ki je bil rojen
iz žene, prej kot žena'. 'Sveti človek, ki sedi blizu Očeta v nebeškem kraljestvu
je večji od tistega, ki si še prizadeva v zemeljskem boju' pravi sv. Hieronim.
Teodor iz Mopsuestije pa pravi: 'Med vsemi rojenimi iz žene je Janez največji,
toda če se ga primerja s tistimi, ki so deležni Duha v nebeškem kraljestvu,
pa je najmanjši'.
Benedikt XVI. o 3. adventni nedelji ali nedelji
gaudete – veselite se »Gaudete in Domino semper –Veselite
se v Gospodu zmeraj« (Fil 4,4). S temi besedami apostola Pavla se začne sveta
maša tretje nedelje v adventu, ki se zaradi tega imenuje 'gaudete', nedelja
'veselite se'. Apostol spodbuja kristjane naj se veselijo, saj bo Gospod zagotovo
prišel v slavi in se ne bo zamudil. Cerkev sprejema to apostolovo povabilo za svoje,
ko se pripravlja na obhajanje Božiča in je njen pogled vedno bolj usmerjen proti Betlehemu.
Pravzaprav mi pričakujemo v upanju Kristusov drugi prihod, saj smo prvega že spoznali.
Betlehemska skrivnost nam razodeva Boga z nami, Boga, ki nam je blizu, ne samo v časovnem
in krajevnem smislu, saj se je On, če tako rečemo, poročil z našo človeško naravo.
Nase je sprejel našo pogojenost, ko je izbral, da bo v vsem kakor mi, razen v grehu,
da bi po njem postali kakor On. Krščansko veselje izvira ravno iz gotovosti, da je
Bog blizu, da je z menoj, z nami v veselju in bolečini, v zdravju in bolezni, kot
prijatelj in kot zvesti ženin. To veselje ostane tudi med preizkušnjo, tudi med trpljenjem,
sicer ne na površini, temveč v globini človeške osebe, ki se Bogu zaupa in mu zaupa.