Papež članom Mednarodne teološke komisije: Bodite pionirji dialoga Cerkve s kulturami

VATIKAN (petek, 6. december 2013, RV) – Bodite pionirji dialoga Cerkve s kulturami: k temu je papež Frančišek povabil člane Mednarodne teološke komisije. Le-te je sprejel v avdienco danes, na zadnji dan njihovega plenarnega zasedanja, ki se je začelo v ponedeljek.

Teologija je veda in je modrost, je dejal papež. Kot veda uporablja razum, razsvetljen z vero, da bi z njim »prodrla v um skrivnosti Boga, razodetega v Jezusu Kristusu«. Kot modrost pa si teologija prizadeva poudarjati enotnost načrta Božje ljubezni in kaže, kako verske resnice oblikujejo organsko enoto. Teolog ima tudi nalogo, da pozorno posluša, razločuje in razlaga različne jezike našega časa. Znati jih mora presojati v luči Božje besede, da bi bila razodeta resnica vse bolj razumljena in predstavljena v primernejši obliki. »Teologi so torej pionirji in to je pomembno: pionirji. Pionirji dialoga Cerkve s kulturami. To s pionirji je pomembno tudi, ker se včasih misli, da so zadaj, v kasarni. Ne: na mejah. Dialog Cerkve s kulturami je dialog, ki je istočasno kritičen in prizanesljiv.«

Papež Frančišek je nadaljeval, da so del tega tudi tri teme, s katerimi so se udeleženci plenarnega zasedanja v teh dneh ukvarjali. Med drugim so razmišljali o odnosih med monoteizmom in nasiljem. »Bog za človeka ni grožnja! Vera v edinega in trikrat svetega Boga ni in ne more nikoli biti povzročiteljica nasilja in nestrpnosti.« Nasprotno, njen visoko racionalen značaj ji daje vesoljno razsežnost, zmožno združiti vse ljudi dobre volje. Prav zaradi zavračanja nasilja in zaradi zmage dobrega nad zlim je Jezus s krvjo svojega križa spravil ljudi z Bogom in med seboj.

Druga tema na programu zasedanja je bila posvečena družbenemu nauku Cerkve. Le-ta teži k temu, da bi v konkretnost družbenega življenja prevedel ljubezen Boga do človeka. Zato je vedno ukoreninjen v Božji besedi, ki je sprejeta, obhajana in živeta v Cerkvi. Cerkev je obvezana, je poudaril papež Frančišek, da najprej sama v sebi živi družbeno sporočilo, ki ga prinaša svetu. »Bratski odnosi med verniki, oblast kot služenje, deljenje z ubogimi: vse te poteze, ki zaznamujejo cerkveno življenje vse od njenega izvora, lahko in morajo predstavljati živ in privlačen vzor za razne človeške skupnosti, od družine pa do civilne družbe.«

Papež Frančišek je dejal, da je pričevanje last Božjega ljudstva. Vsi člani Cerkve po daru Svetega Duha posedujejo tako imenovani sensus fidei. Gre za neke vrste »duhovni instinkt«, ki omogoča čutiti s Cerkvijo (sentire cum Ecclesia) in razločevati, kaj je skladno z apostolsko vero in duhom evangelija. Pri tem so pomembni kriteriji. Izdelati jih, je naloga teologov. Obenem pa morajo biti pozorni na tisto, kar Duh Cerkvi pove preko pristnih izrazov tega sensus fidei. Že Benedikt XVI. je večkrat poudaril, da mora teolog poslušati živeto vero in najmanjše, katerim je Oče razodel tisto, kar je prikril modrim in učenim.

»Vaše poslanstvo je torej istočasno očarljivo in tvegano.« Tako je članom Mednarodne teološke komisije dejal papež. Njihovo poslanstvo je očarljivo, saj iskanje in učenje teologije lahko postaneta celo pot svetosti. Tvegano pa je, ker zaobjema skušnjave, kot je na primer »suša srca«. Srce, ki je otopelo, se moti, če verjame, da lahko še razmišlja o Bogu. Enako velja za napuh ali častihlepnost. »Tudi približati se najmanjšim pomaga postati razumnejši in modrejši,« je nato sklenil papež Frančišek.

Audio: