Prvo leto papeževega računa @Pontifex. Nadškof Celli: Jezusova beseda mora odmevati tudi na digitalni celini

VATIKAN (četrtek, 12. december 2013, RV) – Natanko pred enim letom je papež Benedikt XVI. odprl račun na družbenem omrežju Twitter in objavil svoj prvi tvit. Račun @Pontifex je nato prevzel njegov naslednik papež Frančišek, ki danes velja za enega najbolj priljubljenih tviterašev. Račun, ki je odprt v devetih jezikih, ima danes že skoraj 11 milijonov sledilcev.

»Tudi na tej digitalni celini mora odmevati Jezusova beseda,« je po enem letu papeževe navzočnosti na Twitterju zatrdil nadškof Claudio Maria Celli, predsednik Papeškega sveta za sredstva družbenega obveščanja. Ko je 12. decembra 2012 papež Benedikt XVI. objavil prvi tvit, se je dobro zavedal pomembnosti tistega trenutka. Danes skupaj s papežem Frančiškom vidimo, kako dolgoročna in pozitivna je bila takrat odločitev, je dejal nadškof za Radio Vatikan. Danes papeža na Twitterju sledi skoraj 11 milijonov oseb, a po Cellijevem prepričanju je še bolj zanimivo to, da preko retvitov papeževe besede prejme vsaj 60 milijonov oseb. V tej duhovni puščavi ima tudi kapljica sveže vode, torej en sam tvit, svojo vrednost in pomen.

Nadškof Celli je izpostavil, da moramo na tej »digitalni celini« delovati tako, da bo odmevala Jezusova beseda. Tudi zato, ker jo mnogi prebivalci te celine najdejo samo v tem kontekstu. To za vse nas predstavlja izziv. Odkriti moramo, kako biti prisotni v tem okolju, ter prevzeti misijonarsko razsežnost, ki ne pomeni prozelitizma. Benedikt XVI. je govoril, da problem ni v citiranju evangelija, ampak v samem spletu. V tem okolju morajo biti navzoča osebna pričevanja in vrednotenja. Gospodov učenec bi na spletu moral znati predstaviti povezanost med svojo vero in svojim življenjem, je zatrdil nadškof. Velik izziv predstavlja tudi oznanjevanje evangelija v jeziku, ki je razumljiv današnjemu človeku. Papež Frančišek v svoji apostolski spodbudi namenja več strani ravno vprašanju jezika. Obstaja namreč nevarnost, da jezik spremeni ali potvori sporočilo zapisanega ali povedanega. Papež pravi, da bi lahko celo oznanjali »lažnega boga«, čeprav z vsemi dobrimi nameni.

Po Cellijevih besedah moramo ponovno odkriti, da je v osnovi naše komunikacije določena podoba, ki je lastna Cerkvi. Papež Frančišek nas vabi k pastoralnemu spreobrnjenju: poklicani smo, da Cerkvi damo podobo, ki je bolj blizu današnjemu človeku. »Papež Frančišek vabi, da damo življenje kulturi srečevanja. Gre za Cerkev, ki gre naproti človeku, ki kaže svojo simpatijo do človeka, ki stoji ob človeku: ki ne nasprotuje, marveč predlaga, ki se zna spoštljivo pogovarjati z vsemi. Poudarek je na komunikaciji, ki postane srečanje z današnjim človekom.«

Audio: