Papež Frančišek študentom: Če boste ostali zvesti etičnim in verskim krščanskim načelom, boste našli moč za plavanje proti toku

VATIKAN (sobota, 30. november 2013, RV) – »Danes se ponovno odvija tradicionalno adventno srečanje s študenti univerz te škofije ter z rektorji in profesorji rimskih in italijanskih atenejev. Vse prisrčno pozdravljam: kardinala vikarja, škofe, župana, akademsko in institucionalno vodstvo, asistente kaplanij in študentskih skupin. Še posebej pa pozdravljam vas, dragi študenti in študentke.« S temi besedami je papež Frančišek pozdravil udeležence prvih večernih prve adventne nedelje v baziliki sv. Petra. Priprava na molitev s svetim očetom se je začela ob 16. uri, ko je vikar rimske škofije, kardinal Agostino Valini sprejel ikono Marije, Sedež modrosti, zavetnice študentov in vodil obnovitev vere mladih birmancev. Zatem so nekateri študenti vodili molitev rožnega venca. Po končanih večernicah pa so brazilski študentje izročili Marijino ikono, ki so jo imeli med Letom vere ter SDM v Riu de Janieru, delegaciji francoskih študentov. Ikono bodo v bodoče sprejeli v vseh univerzitetnih kaplanijah v Franciji.

Voščilo, ki ga apostol Pavel namenja kristjanom v Tesaloniki, da bi jih Bog posvečeval vse do popolnosti, kaže po eni strani njegovo zaskrbljenost za njihovo svetost življenja, ki je v nevarnosti, po drugi strani pa veliko zaupanje v Gospodov poseg. Ta apostolova skrb velja tudi za nas, kristjane današnjega časa. Polnost krščanskega življenja, ki ga Bog uresničuje v ljudeh, namreč vedno ogroža skušnjava popustititi posvetnemu duhu. Zato nam Bog podarja svojo pomoč, s katero lahko ohranjamo darove Svetega Duha, novo življenje v Duhu, ki nam ga On daje. Ko ohranjamo zdravo to 'linfo' našega življenja, se vse naše bitje, duh, duša in telo ohranja neoporečno, neokrnjeno. Toda zakaj mora Bog potem, ko nam je že podaril svoje duhovne zaklade, ponovno posredovati, da jih ohrani neokrnjene? To je vprašanje, ki si ga moramo postaviti. Ker smo mi slabotni, to vsi vemo, naša narava je krhka in Božji darovi so v nas shranjeni, kot v 'lončenih posodah' (prim 2 Kor 4,7). In tako je slabost.

Božje posredovanje v podporo našemu vztrajanju vse do konca, vse do dokončnega srečanja z Jezusom, je izraz njegove zvestobe. To je kakor pogovor med našo slabostjo in njegovo zvestobo. On je trden v svoji zvestobi. Z druge strani bi Pavel rekel, da je on, on Pavel, močan, ko je slaboten. Zakaj? Zato, ker je v pogovoru z to Božjo zvestobo. In ta Božja zvestoba nikoli ne razočara. On je predvsem zvest samemu sebi. Zato bo delo, ki ga je začel v vsakem od nas s svojim klicem, pripeljal do dopolnitve. To nam daje gotovost in veliko zaupanje. To zaupanje je položeno v Boga in zahteva naše dejavno ter pogumno sodelovanje pred izzivi sedanjega trenutka. Vi veste, dragi mladi študenti, da se ne more živeti, če nimate pred očmi izzivov, če ne odgovorite nanje. Tisti, ki nima izzivov pred očmi, ki ne odgovarja na izzive, ne živi. Vaša volja in vaše sposobnosti združene z močjo Svetega Duha, ki prebiva v vsakem od vas od dneva krsta, vam omogočajo, da niste gledalci temveč dejavni udeleženci sedanjih dogajanj. Prosim vas, ne glejte življenja z balkona! Pomešajte se tja, kjer so izzivi, kjer vas prosijo za pomoč, da gre lahko življenje naprej, kjer gre za razvoj, za boj za dostojanstvo človeške osebe, za boj proti revščini, za boj za vrednote in za toliko različnih vsakodnevnih bojev

Vi mladi študentje ste poklicani se z notranjo trdnostjo ter evangeljsko drznostjo soočiti se z različnimi izzivi. Trdnost in drznost. Družbeno kulturni okvir v katerem živite, je včasih obtežen s povprečnostjo ter dolgočasnostjo. Ni se potrebno predati monotoniji vsakdanjega življenja, temveč gojite velikopotezne načrte, pojdite onkraj običajnega, ne pustite si ukrasti mladostniškega navdušenja. Prav tako bi bila napaka pustiti se ujeti 'slabotni misli' in tudi uniformirani misli, tisti, ki vodi v enoumje, prav tako pa globalizaciji mišljeni kot standardizaciji. Da boste kos tem teveganjem, ne smete slediti modelu gladke krogle. Model, ki mu je vredno slediti pri pravi globalizaciji, ki je dobra, pa ni gladka krogla, na kateri je vse izravnano, kar izstopa ter izgine vsaka različnost, temveč modelu poliedra (telesa, ki ga omejujejo mnogokotniki), ki vključuje mnoštvo elementov ter spoštuje enost v različnosti. S tem ko branimo enost, branimo tudi različnost, ker drugače ta enost ne bi bila človeška.

Misel je dejansko rodovitna, ko je izraz odprtega uma, ki razločuje in je vedno razsvetljen z resnico, dobrim ter lepoto. Če se ne boste pustili pogojevati prevladujoči miselnosti, ampak boste ostali zvesti etičnim in verskim krščanskim načelom, boste našli moč za plavanje proti toku. V globaliziranem svetu boste tako lahko prispevali k reševanju posebosti in lastnih značilnosti, ne da bi zniževali etičnega nivoja. Pluralnost misli in posameznost namreč odsevata raznovrstno Božjo modrost, če se seveda prebližuje resnici s poštenostjo in intelektualno ostrino, če se prebiližuje dobroti, če se prebližuje lepoti tako, da je lahko vsakdo dar v dobrobit vseh.

Zavzeta hoja v veri ter obnašanje v skladu z evangelijem naj vas spremljata v tem adventnem času, da boste lahko resnično pristno obhajali praznike Gospodovega rojstva. V pomoč vam je lahko pri tem pričevanje blaženega Pier Giorgia Frassatija, ki je rekel, on, ki je bil študent kakor vi: »Živeti brez vere, brez dediščine, ki jo je potrebno varovati, brez nenehnega boja za resnico, ni življenje ampak životarjenje. Mi ne smemo životariti, ampak živeti« (Pismo I. Bonini, 27. 2. 1925).

Hvala in srečno pot proti Betlehemu!

Audio: