VATIKAN (torek, 26. november 2013, RV) – Na tiskovnem uradu Svetega sedeža
so danes predstavili apostolsko spodbudo papeža Frančiška z naslovom Evangeljsko
veselje (Evangelii Gaudium). Poleg msgr. Rina Fisichelle, predsednika Papeškega
sveta za pospeševanje nove evangelizacije, sta dokument o oznanjevanju evangelija
v današnjem svetu predstavila še msgr. Claudio Maria Celli, predsednik Papeškega sveta
za sredstva družbenega obveščanja, in generalni tajnik škofovske sinode msgr. Lorenzo
Baldisseri.
Msgr. Rino Fisichella: Apostolska spodbuda napisana
v luči veselja Msgr. Rino Fisichella je zatrdil, da je papeževa apostolska
spodbuda »napisana v luči veselja zaradi ponovnega odkritja vrelca evangelizacije
v sodobnem svetu«. Frančišek v njej začrta poti pastoralnega delovanja v prihodnjih
letih. Povabi k preroškemu in pozitivnemu pogledu na stvarnost, ne da bi pri tem spregledali
težave. »Papež Frančišek vliva pogum in spodbuja, da zremo naprej kljub trenutku
krize in iz Kristusovega križa in vstajenja ponovno naredimo prapor zmage,«
je dejal Fisichella. Dokument odraža papeževe pastoralne izkušnje, predvsem pa
poziv, naj sprejmemo trenutek milosti, ki ga živi Cerkev, ter se z vero, prepričanjem
in navdušenjem podamo na novo stopnjo poti evangelizacije.
Spodbuda Evangeljsko
veselje je razdeljena na pet poglavij, ki so kot temeljni stebri Frančiškovega
pogleda na novo evangelizacijo. Prvo poglavje je namenjeno reformi Cerkve, ki mora
izstopiti iz sebe, da bi lahko srečala druge. Drugo poglavje govori o izzivih sodobnega
sveta in preseganju skušnjav, ki ogrožajo novo evangelizacijo. Na prvem mestu je treba
okrepiti lastno identiteto, brez kompleksov manjvrednosti, ki nato vodijo v skrivanje
svoje identitete in prepričanj. V tretjem poglavju je poudarjeno, da je evangelizacija
naloga, ki pripada celotnemu Božjemu ljudstvu, iz nje ni nihče izključen, ni pridržana
in ne poverjena neki posebni skupini. Nakazani so tudi načini in stopnje njenega napredka.
Družbeni razsežnosti evangelizacije je namenjeno četrto poglavje. Zadnje, peto poglavje
pa govori o »duhu nove evangelizacije«; ta se namreč razvija pod primatom delovanja
Svetega Duha.
Msgr. Claudio Maria Celli:Veder, prisrčen,
neposreden jezik Msgr. Claudio Maria Celli je spregovoril o komunikativni razsežnosti
papeškega dokumenta. Po njegovih besedah papež uporablja »veder, prisrčen, neposreden
jezik«, skladen s stilom, ki se je izrazil v teh mesecih pontifikata. Dokument
je napisan na skoraj pogovoren način in zaznamovan z močnim pastoralnim tonom. Nahajamo
se pred »pastirjem, ki je v premišljujočem pogovoru z verniki«. Kot zapiše
sam papež: »V tej spodbudi se želim obrniti na krščanske vernike, da bi jih povabil
k novi stopnji evangeljskega oznanjevanja, zaznamovanega s takšnim veseljem. Hkrati
želim nakazati pot Cerkve v prihodnjih letih.«
V apostolski spodbudi vidimo,
da se papež Frančišek dobro zaveda razmer v današnjem svetu, predvsem na področju
zdravja, vzgoje in komunikacije, je pojasnjeval msgr. Celli. Zaveda se, da je današnja
informacijska družba nasičena s podatki in da obenem lahko vodi v veliko površinskost
glede moralnih vprašanj. Papež zato poudarja, da je potrebna takšna vzgoja, ki uči
kritičnega mišljenja in zagotavlja ustrezen način zorenja vrednot. Hitrost današnje
komunikacije in način delovanja medijev pogosto tvegata, da je sporočilo na koncu
okrnjeno in zvedeno na sekundarne vidike. Tudi nekatera vprašanja glede moralnega
nauka Cerkve so v nevarnosti, da ostajajo zunaj konteksta, ki jim daje smisel, ali
pa se jih identificira z nekimi sekundarnimi vidiki, ki ne izražajo bistva sporočila
Jezusa Kristusa. Papež zatrjuje, da moramo ostati realisti in ne jemati za samoumevno,
da sogovorniki v celoti poznajo ozadje tega, o čemer govorimo, ali da naše govore
lahko povežejo z bistvenim jedrom evangelija.
Papež Frančišek v dokumentu poudari
tudi pomen jezika in zapiše, da je treba iskati načine, kako večno resnico izraziti
v takšnem jeziku, ki dopušča razpoznati njeno trajno novost. Priznava, da pogosto
ponujamo napačno podobo boga ali človeški ideal, ki v resnici ni krščanski. Evangelizacijsko
prizadevanje se giblje med mejami jezika in okoliščin, a vendar je treba resnico evangelija
oznanjevati na najboljši način, brez da bi se odpovedali resnici, dobremu in luči.
Frančišek del apostolske spodbude posveti pridiganju. Problem namreč ni samo v znanju,
ampak v konkretnem načinu razvijanja same pridige. Po papeževih besedah se je treba
naučiti uporabljati podobe, »govoriti s podobami«. Jezik mora biti takšen,
da ga poslušalci razumejo, da ne bi govorili v prazno. Pomembni so torej, preprostost,
jasnost in pozitivna razsežnost, je še povedal msgr. Celli.