S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 24. november 2013, RV) – »Protagonist odpuščanja grehov je Sveti Duha,« je dejal papež Frančišek v sredo, med splošno avdienco. Nadaljeval je s pojasnjevanjem veroizpovedi ter spregovoril o oblasti ključev, s čimer je povezana naša vera v odpuščanje grehov.

Cerkev – varuhinja oblasti ključev
Varuhinja oblasti ključev je Cerkev, kajti Jezus je apostolom dal moč odpuščanja grehov. Bog odpušča vsakemu človeku po svojem usmiljenju, a hotel je, da tisti, ki pripadajo Kristusu in Cerkvi, prejmejo odpuščanje po služabnikih skupnosti. Preko apostolske službe me doseže usmiljenje Boga, moji grehi so odpuščeni in podarjeno mi je veselje. Na ta način nas Jezus kliče, da živimo spravo tudi na cerkveni, skupnostni ravni. Cerkev, ki je sveta in obenem potrebna pokore, vse življenje spremlja našo pot spreobrnjenja. »Cerkev ni gospodarica oblasti ključev, ampak je služabnica v službi usmiljenja in se razveseli vsakokrat, ko lahko podari ta božji dar.«

Vedno iskati pravičnost, usmiljenje, vero, ljubezen, potrpežljivost in blagost
»Da bi naše pričevanje bilo verodostojno, smo poklicani vedno iskati pravičnost, usmiljenje, vero, ljubezen, potrpežljivost in blagost; prizadevati si za zmeren življenjski stil po podobi Kristusa, ki se je izničil, da bi nas obogatil s svojim uboštvom; iskati neutrudno gorečnost ter bratsko in očetovsko ljubezen, ki jo duhovniki in verniki, še posebej če živijo sami in izključeni, pričakujejo od nas.« S temi besedami je sveti oče nagovoril patriarhe in višje nadškofe vzhodnih katoliških Cerkva, ki so se v minulem tednu udeležili plenarnega zasedanja Kongregacije za vzhodne Cerkve. Nato je sprejel v avdienco še vse udeležence zasedanja skupaj in jim med drugim povedal, da v deželi, kjer je Kristus živel, umrl in vstal, luč vere ni ugasnila. Je »luč Vzhoda«, ki je razsvetljevala vesoljno Cerkev vse odkar se je nad nami pojavilo vzhajajoče sonce, to je Jezus Kristus, naš Gospod. »Vsak katoličan ima zatorej dolg hvaležnosti do Cerkva, ki živijo v tisti regiji. Od njih se med drugim lahko učimo potrpežljivosti in vztrajnosti pri vsakodnevnem uveljavljanju ekumenskega duha in medverskega dialoga, kar je pogosto zaznamovano z naporom.«

Z 'molitvijo zakaja' boste pritegnili Očetov pogled na svoj narod
»V teh trenutkih velikega trpljenja se ne utrudite spraševati ''Zakaj?''. Na ta način boste pritegnili oči našega Očeta na svoj narod. Nase boste pritegnili nežnost 'očka v nebesih'.« Besede spodbude in razumevanja je papež Frančišek izrekel skupini filipinskih vernikov, katerih narod se v teh dneh spoprijema s hudimi posledicami naravne nesreče. »'Molitev zakaja',« je dejal, »je najkoristnejša molitev v teh trenutkih bolečine. Ne da bi spraševali po pojasnilu, ampak samo prositi našega Očeta, da nas gleda. Tudi jaz vas spremljam s to 'molitvijo zakaja'.«

Marija – mati upanja
»'Zgôdi se' ni samo sprejetje, ampak je tudi zaupna odprtost v prihodnost. 'Zgôdi se' je upanje!« Tako je dejal papež na dan kontemplativnega življenja, ko je Cerkev prav tako obhajala liturgični spomin darovanja Device Marije v templju. Sveti oče je ta dan obiskal samostan benediktinskega meniškega reda kamaldolenk v Rimu in z njimi molil. »Marija je mati upanja, najbolj zgovorna podoba krščanskega upanja,« je dejal v meditaciji. »Veliko dolgujemo tej Materi. V njej, ki je navzoča v vsakem trenutku zgodovine zveličanja, vidimo trdno pričevanje upanja. Ona, mati upanja, nas podpira v trenutkih teme, težav, obupa, navideznega poraza ali pravih človeških porazov. Marija, upanje naše, pomagaj nam iz našega življenja narediti nebeškemu Očetu prijetno daritev in vesel dar našim bratom in sestram, držo, ki vedno zre v jutri.«

Ragbi in življenje – tek proti cilju
»Pri ragbiju se teče proti cilju,« je dejal papež članom nacionalnih ragbi ekip Italije in Argentine, s katerimi se je sestal v minulem tednu. Ragbi nas spominja na življenje, kajti vse naše življenje je usmerjeno k nekemu cilju: »In to iskanje cilja je naporno, zahteva boj, napor, a pomembno je, da ne tečemo sami! Da bi prispeli na cilj je pomembno teči skupaj, da se žoga podaja iz rok v roke in se napreduje skupaj, dokler se ne prispe do cilja. In nato se praznuje!«

Šport gradi mostove in ne zaidove
»Pomembno je, da tisti, ki se ukvarjajo s športom na različnih ravneh, pospešujejo tiste človeške in verske vrednote, ki so osnova pravičnejše in solidarnejše družbe,« je poudaril papež pri avdienci s predstavniki evropskih olimpijskih komitejev. Športni jezik je »univerzalen jezik, ki presega meje, jezike, rase, verstva in ideologije; sposoben je povezati osebe, kajti pospešuje dialog in sprejemanje. Za športno aktivnost je značilno, da povezuje in ne ločuje! Da ustvarja mostove in ne zidove!«

Tudi ostareli so Gospodovi pričevalni
»Zapomnimo si, da človeško življenje vedno ohrani svojo vrednost pred Božjimi očmi,« je papež dejal udeležencem mednarodne konference o oskrbi oseb z neurogenerativnimi boleznimi. Posebej je želel pozdraviti ostarele osebe: »Dragi prijatelji, vi niste samo naslovniki evangeljskega oznanila, ampak ste vedno, v polnem pomenu besede, tudi oznanjevalci v moči svojega krsta. Vsak dan lahko živite kot Gospodovi pričevalci v vaših družinah, župnijah in okoljih, ki jih obiskujete, ter pomagate spoznavati Kristusa in njegov evangelij, predvsem mlajšim.«

Audio: