Sveti oče med jutranjo mašo: Tempelj je sveti kraj, kjer je najpomembnejše češčenje Gospoda

VATIKAN (petek, 22. november 2013, RV) – Tempelj je sveti kraj, kjer to, kar je najpomembnejše, ni ritualnost, ampak je češčenje Gospoda, je zatrdil papež Frančišek med današnjo jutranjo mašo v kapeli Doma svete Marte. Poudaril je tudi, da je človek, v kolikor je tempelj Svetega Duha, poklican v sebi poslušati Boga, ga prositi odpuščanja in mu slediti.

Tempelj je hiša iz kamna, kjer narod neguje svojo dušo pred Bogom. A sveti tempelj je tudi telo posameznika, v katerem Bog govori in srce posluša. Na te dve razsežnosti, ki v kristjanovem življenju tečeta vzporedno, je papež Frančišek postavil današnjo pridigo. Izhajal je iz svetopisemskega odlomka iz Knjige Makabejcev, kjer Juda ponovno posveti tempelj, uničen v vojnah. Tempelj je oporna točka skupnosti, Božjega ljudstva, kamor se zateka iz več razlogov, med katerimi pa je eden nad vsemi. »Tempelj je kraj, kamor gre skupnost molit, slavit Gospoda, se zahvaljevat, predvsem pa častit: v templju se časti Gospoda,« je zatrdil papež. To velja tudi za bogoslužne obrede, kjer je najpomembnejše čaščenje. Vsa skupnost namreč gleda oltar, kjer se obhaja žrtev, in časti. A mi kristjani smo morda nekoliko izgubili ta smisel za češčenje, je pripomnil papež, in mislimo, kako hodimo v tempelj in se zbiramo z brati, kar je dobro in lepo, vendar pa je središče tam, kjer je Bog. Mi častimo Boga. So naši templji kraji češčenje, spodbujajo češčenje? Naše slovesnosti spodbujajo češčenje, je vprašal papež.

Jezus v današnjem evangeljskem odlomku nažene trgovce, ki so iz templja naredili kraj trgovanja in ne češčenja. A obstaja še en drugi tempelj in druga svetost, ki jo je treba upoštevati v življenju vere, je nadaljeval papež Frančišek. »Sveti Pavel pravi, da smo mi templji Svetega Duha. Jaz sem tempelj. Sveti Duha je v meni.« Pavel prav tako pravi: »Ne žalostite Gospodovega Duha, ki je v vas«. Tudi tukaj gre za neko vrsto češčenja: je srce, ki v sebi išče Gospodovega Duha, in ve, da je Bog v njem, da je Sveti Duh v njem. Posluša ga in mu sledi.

Sveti oče je dodal, da hoja za Bogom seveda predpostavlja stalno očiščevanje, kajti grešniki smo. Očistiti se z molitvijo, kesanjem, zakramentom sprave, evharistijo. Tako v teh dveh templjih, v materialnem templju, ki je kraj češčenja, in duhovnem templju v meni, kjer prebiva Sveti Duha, mora naša drža biti pobožnost, ki časti in posluša, moli in prosi odpuščanja, ki slavi Gospoda. »In ko je govora o veselju templja, je govora o tem: vsa skupnost v češčenju, molitvi, zahvaljevanju, slavljenju. Jaz v molitvi z Gospodom, ki je v meni, kajti jaz sem tempelj. Jaz v poslušanju, jaz v razpoložljivosti,« je dejal papež Frančišek in sklenil s prošnjo: »Naj nam Gospod podeli ta pravi občutek templja, da bi hodili skozi svoje življenje v češčenju in poslušanju Božje besede.«

Audio: