Papež Frančišek sestram kamaldolenkam: Marija – najbolj zgovorna podoba krščanskega upanja

RIM (petek, 22. november 2013, RV) – »'Zgôdi se' ni samo sprejetje, ampak je tudi zaupna odprtost v prihodnost. 'Zgôdi se' je upanje!« Te papeževe besede so včeraj zvečer odmevale v cerkvi samostana benediktinskega meniškega reda kamaldolenk na rimskem Aventinu. Sveti oče se je želel za nekaj časa posvetiti samo molitvi in zato se je pridružil sestram te kontemplativne skupnosti pri večernicah in čaščenju Najsvetejšega. Včeraj je namreč potekal dan kontemplativnega življenja, Cerkev pa je prav tako obhajala liturgični spomin darovanja Device Marije v templju.

In ravno Devici Mariji je papež Frančišek posvetil meditacijo med večernicami. Marija je namreč poznala in ljubila Jezusa kot nihče drug. Odlomek iz Matejevega evangelija kaže temeljno držo, s katero je Marija izrazila svojo ljubezen do Jezusa: izpolnjevati Božjo voljo: »Kdor koli namreč uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat, sestra in mati« (Mt 12,50). S temi besedami Jezus pusti pomembno sporočilo: Božja volja je najvišja postava, ki določi resnično pripadnost njemu. Zato Marija vzpostavi sorodstveno vez z Jezusom še preden ga da na svet. Učenka in mati svojega Sina postane v trenutku, ko sprejme angelove besede in pravi: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38). Ta 'zgôdi se' po Frančiškovh besedah ni samo sprejetje, ampak je tudi zaupna odprtost v prihodnost. »'Zgôdi se' je upanje!«

»Marija je mati upanja, najbolj zgovorna podoba krščanskega upanja,« je poudaril papež. vse njeno življenje je skupek drža upanja, začenši z njenim 'da' v trenutku oznanjenja. Marija ne vedela, kako bo lahko postala mati, a je popolnoma zaupala skrivnosti, ki se je začela izpolnjevati, in postala je »žena pričakovanja in upanja«. Nato jo vidimo v Betlehemu, kjer se tisti, ki ji je bil oznanjen kot Odrešenik Izraela in Mesija, rodi v revščini. V templju v Jeruzalemu ji je ob Simeonovem in Aninem veselju obljubljen tudi meč, ki ji bo presunil srce, in napovedana prerokba o znamenju nasprotovanja. Marija se zave, da poslanstvo in sama identiteta Sina, presegata njeno materinstvo, je dejal papež in omenil še prizor, ko se Jezus izgubi v Jeruzalemu in se na vprašanje »Otrok, zakaj si nama tako storil?« izmakne materinski zaskrbljenosti ter se obrne na nebeškega Očeta.

Pred vsemi temi težavami in presenečenji Božjega načrta, »se upanje Device nikoli ne omaja«. Je žena upanja. In to nam govori, da se upanje hrani v poslušanju, kontemplaciji, potrpežljivosti, da bi Gospodovi časi dozoreli, je pojasnjeval papež. Tudi na svatbi v galilejski Kani je Marija »mati upanja«, ki je pozorna in spodbuja glede človeških reči. Z začetkom javnega delovanja, Jezus postane Učitelj in Mesija; in Marija gleda na Sinovo poslanstvo z veseljem, a tudi skrbjo, kajti Jezus postaja vedno bolj tisto znamenje nasprotovanja, ki ga ji ga je napovedal starec Simeon. Pod križem je »žena bolečine« in istočasno »žena čuječnega pričakovanja skrivnosti, ki je večje od bolečine«. Zdi se, da je vsega konec, kot da je ugasnilo vsako upanje, je nadaljeval papež. Tudi ona bi v tistem trenutku lahko rekla, da se obljube oznanjenja niso uresničile, da je bila prevarana; a tega ni rekla. »Ona, blažena, ker je verovala, iz te svoje vere vidi, kako se poraja nova prihodnost, in z upanjem pričakuje Božji jutri,« je povedal Frančišek in se vprašal, ali znamo pričakovati Božji jutri ali hočemo danes. Za Marijo je Božji jutri zora velikonočnega jutra, prvega dne v tednu. »Edina svetilka, ki se je prižgala v Jezusovem grobu, je bilo materino upanje, ki je v tistem trenutku upanje celotnega človeštva.« Ali v samostanih še vedno gori ta svetilka? Ali se v samostanih pričakuje Božji jutri, je ponovno zastavil vprašanje papež Frančišek.

»Veliko dolgujemo tej Materi,« je sklenil premišljevanje. »V njej, ki je navzoča v vsakem trenutku zgodovine zveličanja, vidimo trdno pričevanje upanja. Ona, mati upanja, nas podpira v trenutkih teme, težav, obupa, navideznega poraza ali pravih človeških porazov. Marija, upanje naše, pomagaj nam iz našega življenja narediti nebeškemu Očetu prijetno daritev in vesel dar našim bratom in sestram, držo, ki vedno zre v jutri.«

Audio: