Pastorala odgovornih politikov: Prvo srečanje duhovnikov, ki opravljajo svoje poslanstvo
v parlamentih
VATIKAN (petek, 15. november 2013, RV) – Včeraj in danes je v Rimu potekalo
prvo srečanje duhovnikov, ki opravljajo svoje poslanstvo v parlamentih. Tema dogodka
je bila: Pastorala odgovornih politikov. Duhovno spremljanje in pospeševanje skupnega
dobrega. Organiziral ga je Papeški svet za pravičnost in mir ob deseti obletnici
izida doktrinalne note o katoličanih v politiki in petdeseti obletnici izdaje okrožnice
Pacem in Terris, ki spodbuja zaščito dostojanstva človeške osebe v vseh njenih
oblikah na področju političnega življenja.
Udeležence srečanja nagovoril
kardinal Peter Turkson, predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir. Navedel je
besede iz pastoralne konstitucije Cerkev v sedanjem svetu (Gaudium et spes):
»Za vzpostavitev zares človečnostnega političnega življenja ni nič boljšega, kakor
negovati notranji čut za pravičnost, dobrohotnost in službo skupni blaginji ter krepiti
osnovna prepričanja glede pravega bistva državne skupnosti kakor tudi glede namena,
pravilne uporabe in mej javne oblasti.« Po kardinalovih besedah je poslanstvo
duhovnikov, ki so na različne načine vključeni v politično življenje, umeščeno v to
željo drugega vatikanskega koncila. Ne gre samo za zagovarjanje določenih stališč,
čeprav je tudi to včasih potrebno. Predvsem je pomembno pomagati odgovornim politikom,
da svoje delo postavijo na trdne temelje in mu dajo usmeritev, tako da ne bo samo
formalno živeto, ampak bo postalo lastno osebi in se bo ponotranjilo s premišljevanjem
in molitvijo.
Pred desetimi leti je Kongregacija za nauk vere izdala Doktrinalno
noto o nekaterih vprašanjih glede zavzemanja in obnašanja katoličanov v političnem
življenju, je nadaljeval kardinal Turkson. Sedanje demokratične družbe,
piše v noti, zahtevajo nove in obširnejše oblike udeleževanja v političnem življenju
s strani državljanov, kristjanov in nekristjanov. Vključeni smo v »kulturni proces«,
ki spaja velike pridobitve, ki jih je človeštvo osvojilo z razvojem in doseganjem
bolj človeških življenjskih pogojev, ter velike nevarnosti, h katerim hočejo nekatere
kulturne tendence usmeriti zakonodaje in posledično obnašanje prihodnjih generacij.
Danes je preverljiv določen kulturni relativizem, ki se jasno kaže v teoretiziranju
in zagovarjanju etičnega pluralizma, ki potrjuje dekadenco in razkroj razuma in načel
naravnega moralnega prava. Doktrinalna nota nato ponudi poglobljen premislek o pogojih
za pravilno laičnost: gre za povabilo, da se spremlja katoličane, ki so vključeni
v politiko, in se jih formira, da bodo tako znali pristopati k vedno večjim obveznostim
s pravilnim etičnim razločevanjem, ki bo tako racionalno kot odprto za luč razodetja,
je dejal kardinal Turkson.
V takšnem družbenem kontekstu je pomembna zavzetost
Cerkve v odnosu do odgovornih politikov, ta skrb pa mora potekati tako na intelektualni
kot duhovni ravni. Krščanskim politikom je treba pomagati, da bodo znali racionalno
razločevati glede skupnega dobrega, obenem pa je tudi treba gojiti njihovo upanje
in njihov pogum. »Ne gre za to, da bi kler nadomestil laike, ampak da se
laikom pomaga prevzeti krstne odgovornosti na celosten in verodostojen način,«
je pojasnil kardinal. »Ne gre za zavrnitev legitimnega pluralizma, ampak da se
pomaga tistim, ki imajo nalogo služiti človeškemu dostojanstvu v vseh njegovih
razsežnostih.«