Papež Frančišek: Izročimo se v Božje roke, ki nas pobožajo tudi, kadar nas Bog graja

VATIKAN (torek, 12. november 2013, RV) – Izročimo se Bogu tako kot se otrok izroči v roke svojega očeta. Tako je vernike med homilijo pri današnji jutranji maši v kapeli Doma svete Marte povabil papež Frančišek. Poudaril je tudi, da nas Gospod nikoli ne zapusti in da nam tudi takrat, kadar nas graja, ne da klofute, ampak nas poboža.

Bog je človeka ustvaril »za nepokvarljivost«, a zaradi »hudičeve nevoščljivosti je na svet prišla smrt«. Na te besede iz Knjige modrosti, ki spominjajo na naše stvarjenje, se je naslonil papež, ko je zatrdil, da je prav hudičeva nevoščljivost začela vojno, pot, ki se konča s smrtjo. Le-to izkusimo vsi: »Vsi moramo iti skozi smrt, toda eno je iti skozi to izkušnjo s pripadnostjo hudiču in drugo je iti skozi to izkušnjo z Božjo roko.« Papež Frančišek je dejal, da rad sliši besede: »V Božjih rokah smo vse od začetka.« Sveto pismo nam stvarjenje razlaga z lepo podobo, da nas je Bog naredil s svojimi rokami iz blata, iz prsti, po svoji podobi in podobnosti. Ustvarile so nas Božje roke. Bog nas je naredil kot rokodelec. In te Božje roke nas niso zapustile.

Papež je nato nadaljeval, da nam Sveto pismo pripoveduje, kako Gospod pravi svojemu ljudstvu, da je hodil z njim tako kot oče s svojim otrokom, ko ga drži za roko. Prav Božje roke so torej tiste, ki nas spremljajo na poti. »Naš Oče nas, tako kot vsak oče svojega otroka, uči hoditi. Uči nas hoditi po poti življenja in zveličanja. Božje roke nas v trenutkih bolečine pobožajo, potolažijo.« On je namreč naš Oče, ki nas ljubkuje, ki nas ima zelo rad, tako je poudaril papež Frančišek. Pogosto je prav v tem ljubkovanju odpuščanje. Papež je spomnil še, da je Jezus svoje rane odnesel s seboj in jih pokazal Očetu. To je namreč cena: Božje roke, ki so jim bile zadane hude rane iz ljubezni. In prav to nas lahko tudi potolaži.

Večkrat slišimo reči koga, ki ne ve komu zaupati, da se izroča v Božje roke. To je lepo, saj smo tam varni. V Božjih rokah je največja varnost, saj je tam varnost našega Očeta, ki nas ima rad. Te roke, kot je še dodal papež, pa nas tudi ozdravljajo naših duhovnih bolezni: »Pomislimo na Jezusove roke, ko se je dotikal bolnih in jih ozdravljal … To so roke Boga, ki nas ozdravljajo!« Ne morem si predstavljati Boga, ki bi nam primazal klofuto, je nato zatrdil papež Frančišek: »Kako nas graja, si predstavljam, kajti to dela. Toda nikoli, nikoli nas ne rani. Nikoli! Tudi kadar nas mora ošteti, to naredi z ljubkovanjem, kajti je Oče.« Tako je svoje prepričanje izrazil papež in na koncu še enkrat povabil, da bi pomislili na roke Boga, ki nas je ustvaril kot rokodelec. Njegove roke so ranjene in spremljajo nas na poti življenja. »Izročimo se v Božje roke tako kot otrok zaupa v roko svojega očeta. Ta roka je namreč zanesljiva!«

Audio: