Benedikt XVI. o sv. Martinu Tourskem

Cerkev 11. novembra obhaja god sv. Martina Tourskega. Na ta dan leta 2007 je papež Benedikt XVI. o sv. Martinu pred molitvijo Angelovega češčenja dejal, da je »eden najslavnejših in najbolj češčenih svetnikov v Evropi«. Rodil se je okoli leta 316 v poganski družini v Panoniji. Po očetovem zgledu je najprej začel vojaško kariero. Že v mladih letih pa se je srečal s krščanstvom in se kljub nasprotovanju pridružil katehumenom, da bi se pripravil na krst. Zakrament svetega krsta je prejel pri približno dvajsetih letih. Nato je še nekaj časa ostal v vojski, kjer je o svojem novem načinu življenja pričeval »s spoštljivim in prizanesljivim odnosom do vsakogar«. S svojimi podrejenimi je ravnal kot z brati. Izogibal pa se je tudi prostaških zabav.

Ko se je poslovil od vojaške službe, se je ustalil v Poitiersu v Franciji, ob sv. Hilariju, tamkajšnjem škofu. Hilarij ga je posvetil v diakona in kasneje duhovnika. Martin se je odločil za meniško življenje in ustanovil je najstarejši poznani samostan v Evropi. Kasneje so ga izvolili za škofa v mestu Tours in začel si je goreče prizadevati za evangelizacijo in formacijo duhovnikov.

Čeprav mu je pripisanih veliko čudežev, je sv. Martin slaven predvsem zaradi znamenite geste bratske ljubezni. Ko je še kot mlad vojak na poti srečal reveža brez obleke, odrevenelega in tresočega zaradi mraza, je Martin z mečem razpolovil svoj plašč in polovico dal ubogemu možu. Ponoči se mu je v sanjah nato prikazal nasmejani Jezus, zavit v njegov plašč.

Benedikt XVI. je dejal, da je bila Martinova usmiljena gesta narejena iz iste logike, ki je tudi Kristusa spodbudila, da je pomnožil kruh in nahranil lačne množice, še bolj pa, da je v evharistiji samega sebe pustil za hrano človeštvu. To je najvišje znamenje Božje ljubezni, je poudaril papež. Gre za »logiko delitve, s katero se na pristen način izraža ljubezen do bližnjega«. Današnji godovnjak je torej velikodušen pričevalec o evangeliju ljubezni in neutrudljiv graditelj sveta solidarnosti. Sv. Martin nam tako lahko pomaga razumeti, da je le preko skupnega prizadevanja za delitev mogoče odgovoriti na veliki izziv današnjega časa. Ta izziv je gradnja sveta miru in pravičnosti, v katerem vsakdo lahko živi dostojanstveno. To pa se lahko uresniči le, če bo prevladala resnična solidarnost.