Rino Fisichella ob sklepu leta vere: Povezanost med kontemplacijo in delovanjem
VATIKAN (sobota, 9. november 2013, RV) – Povezanost med delovanjem in kontemplacijo
je ena od temeljnih izrazov vere in jo je zato treba vedno znova poudarjati. Tako
je za vatikanski časopis L'Osservatore Romano zapisal predsednik Papeškega sveta za
pospeševanje nove evangelizacije Rino Fisichella.
»Malo se govori o čaščenju,«
so se ob priložnosti glasile besede papeža Frančiška, s katerimi lahko lepo zaobjamemo
smisel sklepnih dogodkov leta vera, piše Fisichella. »Evangelizacija se odvija na
kolenih,« je poudaril papež na srečanju s semeniščniki, novinkami in novinci. »Evangelizacija
se odvija na kolenih. Bodite vedno možje in žene molitve. Brez stalnega odnosa z Bogom,
poslanstvo vedno postane obrt.«
Papež Frančišek se je odločil, da se bo v četrtek,
21. novembra, umaknil v klavzurni samostan in se posvetil molitvi. Vera živi predvsem
iz čaščenja. Srečanje s Kristusom namreč zahteva, da vernikov odgovor privre iz kontemplacije
njegovega obličja. Pred skrivnostjo, v katero verujemo, je molitev prva in najbolj
realna drža, ki jo moramo prevzeti. Kontemplacija namreč ne oddaljuje od vsakodnevnih
obveznosti in skrbi. Ravno nasprotno, daje smisel in podpira dnevni napor. Veselje,
ki prihaja iz tistega srečanja, ni površinsko in ne omejeno na nek čustven trenutek,
ampak je pogoj za poglobljen pogled in dojemanje tistega, za kar se splača živeti.
Tudi za Jezusa je bila kontemplacija Očeta pripravljalni trenutek za njegovo evangelizacijsko
delovanje. Dati žar veri torej pomeni potrditi vzajemen odnos med kontemplacijo in
krščanskim delovanjem. Prva je predpostavka za dosledno evangeljsko delovanje, medtem
ko je slednje potreben pogoj, da bi kontemplacija bila pristna.
Kontemplativno
življenje je vedno znalo povezati ta dva trenutka. Ora et labora, moli in delaj, ostaja
v Cerkvi kot povzetek veselja, h kateremu vodi vera. Samostan klavzurnih sester na
Aventinu v Rimu, kamor se bo 21. novembra umaknil papež, predstavlja ravno to razsežnost.
Odprtost samostana do mesta, molitev lectio divina in menza za revne v ospredje postavljajo
cilj, h kateremu vodi kontemplacija: razdeljevanje tistega, kar posedujemo. Ni namreč
mogoče motriti Kristusovega obličja, ne da bi ga nato prepoznali v njegovem trpečem
'mesu'.
Tudi v duhu te geste se pripravlja obhajanje sklepnega dela leta vere,
tako bogatega z milostmi. Na poseben način je bilo zaznamovano z izpovedovanjem vere
milijonov romarjev, ki so prišli na Petrov grob. Vrh leta vere bo zato izpostavitev
relikvij apostola Petra, ki bodo prvič na voljo za čaščenje. Petrova vera bo še enkrat
potrdila, da so vrata za srečanje s Kristusom vedno odprta in čakajo, da se jih prestopi
z navdušenjem in prepričanostjo prvih vernikov. To je pot, ki ji današnji kristjani
znajo slediti brez utrujenosti, kajti krepijo se v kontemplaciji Kristusovega obličja.