Papež pri jutranji maši: Oče nas vedno išče

VATIKAN (četrtek, 7. november 2013, RV) – Veselje Boga je ponovno najti izgubljeno ovco. To je poudarek iz današnje homilije papeža Frančiška pri jutranji maši v kapeli Doma svete Marte. Izhajajoč iz prilike o izgubljeni ovci in izgubljeni drahmi je papež spregovoril o drži pismoukov in farizejev, ki so se pohujšali nad Jezusovimi dejanji in govorili proti njemu. Godrnjali so, da predstavlja nevarnost, da kosi s cestninarji in grešniki, da žali Boga, da oskrunja preroško službo. Jezus, kot je zatrdil papež, pa pravi, da je vse to »glasba hinavščine« in nanjo odgovori s priliko.

»Štirikrat se v tem kratkem odlomku pojavi beseda veselje.« Po papeževih besedah se zdi, kot da bi jim Jezus govoril, da se pohujšujejo, medtem ko se njegov Oče veseli. »To je najgloblje sporočilo: veselje Boga, ki je Bog, kateremu ni všeč izgubljati.« In da ne bi izgubil, gre sam ven in išče. »To je Bog, ki išče: išče vse tiste, ki so daleč od Njega. Tako kot pastir gre in išče izgubljeno ovco.« Božje delo, kot je poudaril papež Frančišek, je torej »iti iskat«, da bi »povabil na praznovanje vse, dobre in slabe«. Bog ne trpi, da bi izgubil enega izmed svojih. Kasneje, na veliki četrtek, to postane tudi Jezusova molitev. »To je Bog, ki hodi, da bi nas našel, in ki ima določeno slabotnost ljubezni do tistih, ki so se najbolj oddaljili, ki so se izgubili … Gre in jih išče.« Išče pa jih, je še naprej pojasnjeval papež, vse do konca. Tako kot gre pastir ven v temo, dokler ne najde; in tako kot žena, ki prižge svetilko, pomete hišo in skrbno išče: »Tako išče Bog.« Noče namreč izgubiti otroka, ki je njegov. »To je naš Oče: vedno nas išče.«

Ko pa ovco najde, jo pripelje nazaj v stajo in postavi poleg drugih. Nihče ji ne more reči: »Ti si izgubljena.« Pač pa: »Ti si ena izmed nas.« Bog ji namreč povrne vse dostojanstvo. Nobene razlike ni, kajti Bog tiste, ki jih najde, ponovno spravi v red. In ko to stori, se Bog tudi veseli. »Veselje Boga ni smrt grešnika, ampak je njegovo življenje: to je veselje.« Kako daleč so bili ti ljudje, ki so godrnjali nad Jezusom, je še pripomnil papež Frančišek. Kako daleč so bili od Božjega srca! Niso ga spoznali. Mislili so, da so verni, da biti dobri pomeni biti dobro vzgojeni oziroma včasih tudi pretvarjati se, da so dobro vzgojeni. »To je hinavščina opravljanja. Veselje Očeta, Boga, pa je nasprotno veselje ljubezni: On nas ljubi.« Četudi sem grešnik in se zavedam, kaj vse sem storil, tako je današnjo homilijo sklenil papež Frančišek, mi Bog odgovarja, da me vseeno ljubi, da me išče in da me bo pripeljal nazaj domov: »To je naš Oče.«

Audio: