Papež Frančišek med splošno avdienco: Marija – Mati Cerkve

VATIKAN (sreda, 23. oktober 2013, RV) – »Prosimo Gospoda, da nam podari svojo milost, svojo moč, da bi v našem življenju in življenju vsake cerkvene skupnosti odseval vzor Marije, Matere Cerkve.« S temi besedami je papež Frančišek sklenil današnjo katehezo, med katero je govoril o Mariji kot podobi in vzoru Cerkve. Izhajal je iz trditve, zapisane v koncilski konstituciji o Cerkvi (Lumen gentium, 63): »Kakor je učil že sv. Ambrož, je Božja Mati podoba Cerkve glede vere, ljubezni in popolnega zedinjenja s Kristusom.« O teh treh vidikih Marijine podobe, je papež nato spregovoril vernikom, ki so se tudi danes množično zbrali na Trgu sv. Petra.

Marija kot vzor vere
»V kakšnem smislu Marija predstavlja vzor za vero Cerkve,« je začel papež Frančišek. Devica Marija je bila judovsko dekle, ki je z vsem srcem pričakovala odrešenje svojega ljudstva. A v srcu tega mladega izraelskega dekleta je bila skrivnost, ki je niti sama še ni poznala: v Božjem načrtu je bila namenjena, da postane Mati Odrešenika. Pri oznanjenju jo Božji glasnik imenuje »polna milosti« in ji ta načrt razodene. Marija odgovori z 'da' in od tistega trenutka Marijina vera dobi novo luč: osredotoči se na Jezusa, Božjega Sina, ki v njej postal meso in v katerem se bodo uresničile obljube celotne zgodovine zveličanja. »Marijina vera je izpolnitev Izraelove vere, v njej je skoncentrirana celotna pot tistega ljudstva vere, ki je pričakovalo odrešenje, in v tem smislu je Marija vzor vere Cerkve, ki ima kot središče Kristusa, utelešenje neskončne Božje ljubezni,« je pojasnil papež.

In kako je Marija živela to vero, je nadaljeval. Živela jo je sredi tisočih preprostih opravkov in vsakodnevne skrbi vsake mame, ki mora poskrbeti za hrano, obleko, skrbeti za hišo … »Ravno to običajno življenje Marije je bilo polje, kjer se je odvijal poseben odnos in globok dialog med njo in Bogom, med njo in njenim Sinom. Marijin 'da', popoln že na začetku, je rastel vse do ure križa. Tam se je njeno materinstvo razširilo in objelo vsakega od nas, naše življenje, da bi nas vodila k svojemu Sinu. Marija je vedno živela potopljena v skrivnost Boga, ki je postal človek, kot njegova prva in popolna učenka, ki je premišljevala vsako stvar v svojem srcu v luči Svetega Duha, da bi razumela in postavila v prakso vso Božjo voljo,« je dejal papež Frančišek.

Vprašajmo se, je povabil: Ali pustimo, da nas razsvetljuje vera Marije, ki je naša Mati? Ali pa mislimo, da je daleč, preveč drugačna od nas? Ali se v težkih trenutkih, trenutkih preizkušnje in teme, oziramo k njej kot vzoru zaupanja v Boga, ki vedno želi le naše dobro?

Marija kot vzor ljubezni
Marija je tudi vzor ljubezni, je nadaljeval papež s pojasnjevanjem drugega vidika in povabil, naj pomislimo na njeno razpoložljivost v odnosu do sorodnice Elizabete. Ko jo je obiskala, ji Marija ni prinesla samo materialno pomoč, prinesla ji je Jezusa, ki je že živel v njenem telesu. Prinesti Jezusa v tisto hišo je pomenilo prinesti veselje, veselje v polnosti. Elizabeta in Zaharija sta bila srečna ob nosečnosti, ki je bila nekaj nemogočega v njuni starosti, a mlada Marija je tista, ki jima prinese polnost veselja, tistega, ki prihaja od Jezusa in Svetega Duha in se izrazi v zastonjski ljubezni, deljenju z drugimi, medsebojni pomoči in razumevanju. »Marija želi tudi vsem nam prinesti velik dar, ki je Jezus. In z Njim nam prinaša njegovo ljubezen, njegov mir, njegovo veselje,« je dejal papež. In tudi Cerkev je takšna, je kot Marija. Cerkev po Frančiškovih besedah ni trgovina, ni humanitarna in ne nevladna organizacija. Cerkev je poslana, da vsem prinese Kristusa in njegov evangelij. To je Cerkev: ne prinaša sama sebe, ampak prinaša Jezusa. Mora biti kakor Marija, ki je obiskala Elizabeto in ji prinesla Jezusa. To je tudi središče Cerkve: prinašati Jezusa, Jezusovo ljubezen in moč, je ponovno poudaril papež.

Zbrane vernike je nato usmeril k novim vprašanjem: In mi, ki smo Cerkev, kakšno ljubezen prinašamo drugim? Je to Jezusova ljubezen, ki odpušča in spremlja, ali pa je to preveč razvodenela ljubezen? Je trdna ljubezen ali pa šibka, ki sledi simpatijam in išče povračilo? Je sebična ljubezen? Ljubezen namreč mora biti zastonjska, kot je bila Jezusa ljubezen. In kakšni so odnosi v naših župnijah, skupnostih, je nadaljeval z vprašanji papež. Smo bratje in sestre? Ali pa se obsojamo in govorimo slabo drug o drugem? Ali vsak skrbi za lastni vrtiček ali skrbimo drug za drugega? To so vprašanja ljubezni, je zatrdil papež.

Marija kot vzor zedinjenosti s Kristusom
Ob koncu kateheze je sveti oče pojasnil še tretji vidik Marije kot podobe Cerkve, to je: Marija kot vzor zedinjenosti s Kristusom. Življenje svete Device je bilo življenje žene, ki je pripadala svojemu ljudstvu: molila je, delala, hodila v sinagogo. »A vsako dejanje je bilo vedno storjeno v popolni zedinjenosti z Jezusom. Ta zedinjenost doseže vrh na Kalvariji: tu se Marija združi s Sinom v mučeništvu srca in v darovanju življenja Očetu za zveličanje človeštva. Marija je Sinovo bolečino vzela za svojo in je z Njim sprejela Očetovo voljo, v tisti pokorščini, ki rodi sad, ki daje resnično zmago nad zlom in smrtjo,« so se glasile papeževe besede.

Ta resničnost, ki nas jo uči Marija, je zelo lepa, je dodal: »Biti vedno združeni z Jezusom.« Vprašajmo se, je še enkrat povabil vernike: Se spomnimo na Jezusa samo takrat, ko nekaj ne gre prav in ga potrebujemo, ali pa imamo stalni odnos z njim, globoko prijateljstvo, tudi takrat, ko mu je treba slediti po poti križa?

Audio: